TOP objave (november 2020)

Foto: Sam Farallon via Unsplash.

Pripravljen je novembrski paket vrhunskih dosežkov slovenskih znanstvenikov in znanstvenic ter njihovih objav v prestižnih mednarodnih publikacijah. V sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu v TOP objavah tokrat pišemo o:

  • KORONAVIRUS: COVID-19 IN SLADKORNA BOLEZEN
  • NUTRICIONISTIKA: KOLIKO SLADKORJA POJEMO SLOVENCI?
  • OKOLJEVARSTVO: “LJUBITELJSKA ZNANOST” IN SPREMLJANJE VOLKOV
  • PROMETNE ZNANOSTI: TESTIRANJE VPLIVA OSEBNIH LASTNOSTI NA VARNOST PROMETA

KORONAVIRUS: COVID-19 IN SLADKORNA BOLEZEN

Pandemija bolezni, ki jo povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2, se v letu 2020 nezadržno širi. Študije so že pokazale, da so med najbolj ranljivimi skupinami starejši in tisti s pridruženimi boleznimi, med katerimi se je sladkorna bolezen pokazala kot ena najbolj rizičnih.

Raziskovalci z Univerze v Mariboru, Marko Marhl, Vladimir Grubelnik, Rene Markovič in Marša Magdič, so z analizo velike količine podatkov preučevali vzroke povezanosti sladkorne bolezni in COVID-19.

Z metodo rudarjenja podatkov in znanstvene literature so pridobili in analizirali več kot 1.100.000 prispevkov iz medicinske baze PubMed. Kot rezultat jim je uspelo konstruirati mrežo bolezenskih stanj, iz katere so prepoznali ključne povezave med sladkorno boleznijo in boleznijo COVID-19.

Pomembna klinično aplikativna ugotovitev je, da imajo sladkorni bolniki s povišanim krvnim tlakom, dolgotrajnimi (čeprav običajno le blagimi) okvarami jeter in (prav tako lahko zelo blagim) sistemskim vnetjem večje tveganje za hujšo obliko bolezni. Ker to niso vsi bolniki, ki imajo sladkorno bolezen, je priporočilo njihove študije, da se ob okužbi ta bolezenska stanja preverijo ter se tako omogoči pravočasno ukrepanje z ustreznimi preventivnimi merami.

Članek je bil objavljen v mednarodni reviji Diabetes & Metabolic Syndrome: Clinical Research & Reviews.

SLIKA: Ilustracija podatkovnega rudarjenja in iskanja kumulativnega znanja v znanstveni literaturi, ki je uporabljeno kot glavna metoda v tej raziskavi.

NUTRICIONISTIKA: KOLIKO SLADKORJA POJEMO SLOVENCI?

Prosti sladkorji so tisti sladkorji, ki so živilom in jedem dodani ali pa so z obdelavo sproščeni iz celičnih sten (npr. v sadnih sokovih). Medtem ko sladkorji, naravno prisotni v sadju in mlečnih izdelkih, nimajo negativnih posledic na zdravje, pa je prekomerno uživanje prostih sladkorjev povezano s številnimi zdravstvenimi težavami, kot so zobna gniloba, prekomerna telesna teža, metabolni sindrom itd. Svetovna zdravstvena organizacija zato priporoča, da prosti sladkorji ne presegajo 10 % dnevnega energijskega vnosa (DEV), za dodatne pozitivne učinke pa je bolje ostati pod 5 % DEV.

Raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko so skupaj s sodelavci iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ugotavljali, koliko prostih sladkorjev zaužijemo prebivalci Slovenije in kateri so njihovi glavni viri. Izkazalo se je, da odrasli prebivalci (med 18 in 64 let) s prostimi sladkorji pokrijejo 6,4 % DEV, starostniki (med 65 in 75 let) pa 6,5 % DEV.

Največ prostih sladkorjev zaužijejo mladostniki (med 10 in 17 let), in sicer ta znaša kar 10,1 % DEV.

Priporočil Svetovne zdravstvene organizacije se drži 56 % mladostnikov, 84 % odraslih in 81 % starostnikov. Glavne vire prostih sladkorjev predstavljajo pijače z dodanim sladkorjem, sadni sokovi ter torte, kolači in peciva, pri mladostnikih pa tudi mlečni izdelki z dodanim sladkorjem.

Pri prispevku, objavljenem v mednarodni reviji Nutrients, so sodelovali Nina Zupanič, Igor Pravst (Inštitut za nutricionistiko in Biotehniška fakulteta, UL), Hristo Hristov (Inštitut za nutricionistiko), Matej Gregorič, Urška Blaznik, Nataša Delfar (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Barbara Koroušić Seljak (Inštitut Jožef Stefan), Nataša Filder Mis (Pediatrična klinika, UKC Ljubljana).

SLIKA: Povprečen doprinos posameznih kategorij k vnosu prostih sladkorjev v Sloveniji.

OKOLJEVARSTVO: “LJUBITELJSKA ZNANOST” IN SPREMLJANJE VOLKOV

Z znanstvenimi metodami podprto upravljanje velikih zveri je ključno za njihovo učinkovito ohranjanje. Pri popisovanju volkov s pomočjo izzivanja tuljenja so k zbiranju podatkov sistemsko vključeni usposobljeni prostovoljci (t.i. ljubiteljska znanost – angl. citizen science).

V zadnjem času ljubiteljska znanost postaja vse popularnejši del spremljanja prostoživečih živali, vendar se pojavljajo pomisleki, da lahko celo ogroža preučevane vrste. Skupna prizadevanja skoraj 500 udeležencev v sedmih sezonah spremljanja na nacionalni ravni so prinesla skupno 116 odzivov volkov v Sloveniji, vključno s 53 odzivi volčjih mladičev, t.i. potrjenimi legli.

Letno so ob tridnevnih aktivnostih sistematičnega popisovanja z izzivanjem tuljenja (howling) odkrili med 5 in 12 volčjih legel, v celotnem obdobju spremljanja pa je populacija volkov naraščala.

Pri prispevku, objavljenem v mednarodni reviji European Journal of Wildlife Research, so sodelovali N. Ražen, Ž. Kuralt, U. Fležar, M. Bartol, R. Černe, I. Kos, M. Krofel, R. Luštrik, A. Majić Skrbinšek in H. Potočnik (Biotehniška fakulteta UL, Zavod za gozdove Slovenije, Društvo Dinaricum).

Avtorji se vsem prostovoljcem še enkrat zahvaljujejo za pomoč in sodelovanje!

SLIKA: Odzivi odraslih volkov (adult wolfs) in mladičkov (wolf pups) po celi Sloveniji.

PROMETNE ZNANOSTI: TESTIRANJE VPLIVA OSEBNIH LASTNOSTI NA VARNOST PROMETA

K varnosti v prometu pomembno prispevajo situacijski dejavniki (npr. gostota prometa, infrastruktura) in individualni dejavniki (npr. osebnostne lastnosti, povezane z dovzetnostjo za stres). Pretekla literatura je omenjeni skupini dejavnikov praviloma obravnavala ločeno, čeprav se zdi, da bi sočasno obravnavanje obeh lahko izboljšalo naše razumevanje vozniškega vedenja.

V raziskavi, ki je potekala v simulatorju vožnje in je vključevala 50 udeležencev z vozniškim izpitom, so udeleženci izpolnili vprašalnik čustvene nestabilnosti in bili izpostavljeni različno zahtevnim vozniškim scenarijem.

Rezultati kažejo, da vozniško vedenje (npr. upoštevanje omejitev, vijuganje, varnostna razdalja, sunkovita vožnja) v splošnem postane bolj varno v primeru visoko zahtevnih scenarijev, ki vključujejo številna križišča, vozila in prometne znake.

Dodatno pa rezultati razkrivajo, da osebe z visoko izraženo čustveno nestabilnostjo svojo vožnjo v visoko zahtevnih razmerah prilagodijo nekoliko manj od nizko čustveno nestabilnih oseb. Ugotovitve raziskave nudijo nov vpogled v to, kako se posamezniki spoprijemajo z različnimi vozniškimi razmerami, dodatno pa izpostavljajo pomen proučevanja kombinacije situacijskih in individualnih dejavnikov pri razumevanju vozniškega vedenja.

Članek, pri katerem so sodelovali Sara Tement, Nejc Plohl, Marina Horvat in Bojan Musil (Filozofska fakulteta UM) ter Grega Jakus in Jaka Sodnik (Fakulteta za elektrotehniko UL), je bil objavljen v mednarodni znanstveni reviji Transportation Research Part F: Traffic Psychology and Behaviour.

SLIKA: Izvajanje opisane raziskave na simulatorju vožnje.

 

Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave