TOP objave je rubrika, v kateri na poljuden način povzemamo aktualne in odmevne dosežke slovenskih raziskovalk in raziskovalcev iz najrazličnejših znanstvenih področij. Pripravljamo jo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, želimo pa si, da bi bila slovenska javnost bolje obveščena o delu in uspehih slovenske znanosti.
V septembrski izdaji TOP objav več o (1) človekovi motorični kontroli pri gibanju, (2) sistemu za iskanje gensko spremenjenih organizmov v živalih ali krmi, (3) vpogledu v zdravstveno stanje populacije s pomočjo analize omrežij, (4) arhitekturi Majev, (5) kvantitativni anatomiji lesa in (6) napovedovanju zemeljskih plazov.
ČLOVEKOVA MOTORIČNA KONTROLA PRI GIBANJU
Naloga senzorično-motoričnega sistema je zagotoviti preživetje. Pa vendar je bila večina dosedanjih študij, ki so obravnavale motorično učenje pri ljudeh, omejenih na laboratorijske pogoje.
Jan Babič z Instituta Jožef Stefan je s sodelavcema iz Turčije in Japonske pokazal, da je človekovo motorično kontrolo nujno obravnavati v širšem kontekstu, ki zajema tudi nevromehanske mehanizme, odgovorne za preživetje. Raziskava nakazuje, da morajo biti klasični principi optimalnosti vpeti v hierarhičen model, kjer so poleg uspešnosti gibanja in mehanske energije, ki je potrebna za to, upoštevani tudi ostali dejavniki, kot je tveganje za poškodbe ali pa potrebna nevro-računska energija.
Raziskava je objavljena v mednarodni reviji Scientific Reports.
SLIKA: Ilustracija človekega gibanja, ki ga kontrolira senzorično-motorični sistem.
SISTEM ZA ISKANJE GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV V ŽIVILIH ALI KRMI
Gojenje in uporaba gensko spremenjenih rastlin v živilih ali krmi hitro narašča po njihovi uvedbi leta 1994. Uvozniki in trgovci so dolžni oceniti svoje dobavne verige glede morebitne prisotnosti dovoljenih in nedovoljenih gensko spremenjenih organizmov (GSO). Pri tem lahko napačne odločitve privedejo do znatnih gospodarskih izgub.
Marko Bohanec in Biljana Mileva Boshkoska z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za informacijske študije sta v sodelovanju s kolegi z Nizozemske izdelala računalniški sistem za podporo pri odločanju SIGMO. Ta sistem na osnovi podatkov o sledljivosti oceni možnost, da proizvod vsebuje GSO.
Rezultate so objavili v reviji Food control.
SLIKA: Naslovna stran sistema za podporo pri odločanju SIGMO.
VPOGLED V ZDRAVSTVENO STANJE POPULACIJE S POMOČJO ANALIZE OMREŽIJ
Naraščajoča količina podatkov, zbranih v obliki elektronskih zdravstvenih zapisov, omogoča izjemen napredek na področju zdravstva. Ena izmed možnosti njihove uporabe je identifikacija dejavnikov tveganja v različnih demografskih skupinah.
Gregor Štiglic z Univerze v Mariboru je v sodelovanju s kolegi iz ZDA uporabil več kot 21 milijonov zapisov o raznih pacientih, da bi pokazal bistvene razlike v dejavnikih tveganja pri bolnikih, ki prihajajo iz revnejšega ali iz bogatejšega okolja. S pomočjo tehnik analize omrežij so tako določeni pari diagnoz, ki se pri opazovanih skupinah bistveno razlikujejo. Izsledki raziskave so uporabni predvsem pri načrtovanju zdravstvene oskrbe na nivoju celotne populacije.
Članek je objavljen v reviji Scientific Reports.
SLIKA: Ilustracija analize podatkov s pomočjo analize omrežij.
ARHITEKTURA MAJEV
Kultura Majev še vedno preseneča in fascinira tako širšo kot tudi znanstveno javnost.
Sistematična študija arhitekturnih orientacij, izmerjenih na 87 arheoloških najdiščih kulture Majev, je pripeljala do zaključka, da se dve skupini nanašata na Venerine in Lunine ekstreme na horizontu, večina stavb pa na Sončeva vzhajališča in zahajališča na poljedelsko pomembne datume, ki omejujejo intervale, pomenljive v mezoameriškem koledarskem sistemu (mnogokratnike 13 in 20 dni). Takšne orientacije so omogočale uporabo opazovalnih koledarjev, ki so olajševali načrtovanje poljedelskih dejavnosti in s temi povezanih obredov. Te zaključke sta potrdila Ivan Šprajc s ZRC SAZU in A. César González-García iz Španije.
Članek je bil objavljen v reviji Journal of Archaeological Science: Reports.
SLIKA: Glavni tempelj na najdišču Tulum (Quintana Roo, Mehika) je usmerjen proti Sončevim zahodom 20. maja in 24. julija, z vmesnima intervaloma 65 in 300 dni.
KVANTITATIVNA ANATOMIJA LESA
Razumeti in znanstveno preučevati les je ključnega pomena ne samo v Sloveniji. Drevesa dogajanja v okolju zabeležijo v zgradbi lesa, s pomočjo kvantitativnih metod pa ta dogajanja lahko rekonsturiramo. Kvantitativna anatomija lesa tako pridobiva na pomenu, ker je nepogrešljiva v študijah sprememb okolja in klime.
Katarina Čufar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je sodelovala z mednarodno ekipo učiteljev, ki so sistematično analizirali najnovejša dognanja na omenjenem področju. Ekipa je skozi sodelovanje na intenzivni poletni šoli pripravila priročnik, kratek film in znanstveni članek.
Objavljeno v prestižni mednarodni reviji Frontiers in Plant Science.
SLIKA: Prečni prerez lesa smreke, variabilnost širin ter zgradbe branik med leti ter različne dimenzije traheid (modro) znotraj posameznega leta (slika Georg Von Arx).
NAPOVEDOVANJE ZEMELJSKIH PLAZOV
Tako v Sloveniji kot po svetu so zemeljski plazovi, sproženi ob intenzivnih padavinah, žal pogost pojav, ki poleg velike škode pogosto terja človeške žrtve. Z namenom obvladovanja plazov številni raziskovalci po svetu razvijajo modele za napovedovanje plazov in sisteme zgodnjega opozarjanja, ki temeljijo na napovedi padavin.
T. Peternel, M. Jemec-Auflič in M. Komac s Geološkega zavoda Slovenije so v sodelovanju s kolegi z Univerze v Firencah (Italija), naredili raziskavo, katere glavni cilj je bil določitev sprožilnih količin padavin, ki bi se lahko uporabile v sistemu za zgodnje opozarjanje za območje Slovenije. Uporabili so software MaCumBA, razvit na omenjeni italijanski univerzi. Glavna prednost njihovega pristopa je objektivnost in ponovljivost analize, kar se lahko razume kot pomemben korak k vzpostavitvi enotnega sistema zgodnjega opozarjanja za celotno državo.
Članek je objavljen v mednarodni reviji Landslides.
SLIKA: Ilustracija škode ob zemaljskem plazu.
Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Približno enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave
Top rubrika.
Sama sem žal ena tistih, ki se čisto premalo spozna na znanost ter delo in uspehe slovenske znanosti…
Je pa zelo zanimivo in koristno.