TOP objave (september 2018)

Foto: MabelAmber via Pixabay.

V branje priporočamo novo serijo vrhunskih objav slovenskih znanstvenikov in znanstvenic. Na seznamu, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, tokrat izpostavljamo:

  • Nova vrsta stekla
  • Koliko samomorilcev obišča zdravnika pred samomorom?
  • Agroekologija za našo prihodnost
  • Zaznava legitimnosti osebja v zaporih pri obsojencih – Kvalitativna študija v slovenskih zaporih

NOVA VRSTA STEKLA

Vprašanje izdelave novih in boljših materialov je vedno aktualno. Raziskovalca s Kemijskega inštituta v Ljubljani,

Andraž Krajnc in Gregor Mali sta sodelovala pri študiji nove vrste stekel, ki jih sestavljajo kovinski centri in organski ligandi. Kovinsko-organska stekla imajo izjemne lastnosti in jih tako precej lažje uporabimo. Kar se ozadja s področja kemije tiče, omenjeno kovinsko-organsko steklo je pripravljeno iz kristaliničnega materiala ZIF-62. To je material, v katerem so cinkovi ioni med sabo povezani z imidazolatnimi in benzimidazolatnimi ligandi, in ki po sami topologiji spominja na silikatne materiale in zeolite.

Članek, ki opisuje izsledke raziskave, je bil objavljen v prestižni mednarodni reviji Science Advances.

SLIKA: Ilustracija kemičnih vezi in termodinamike v ozadju razvitega stekla.

KOLIKO SAMOMORILCEV OBIŠČE ZDRAVNIKA PRED SAMOMOROM?

Urša Mars Bitenc, Lara Pirc, Vita Poštuvan in Diego De Leo iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora UP IAM so v sodelovanju s Petro Mesec Rodi iz Zdravstvenega doma Škofja Loka ter s pomočjo Zdravniške zbornice Slovenije preučevali stališča zdravnikov do preprečevanja samomora, udeležbo na izobraževanjih na tematiko samomorilnosti, morebitne izkušnje s samomorom ter naravo zadnjega stika s pacientom pred samomorom.

Med drugim so ugotovili, da se več kot tretjina od 159 udeleženih zdravnikov nikoli ni posebej izobraževala na tem področju, čeprav zaznavajo to potrebo.

Več kot polovica ima izkušnjo samomora bližnjega ali pacienta, poročajo pa tudi o določenih simptomih in znakih pred samomorom. Avtorji zaključujejo, da je za izboljšanje ocen tveganja in preprečevanje samomora v zdravstvenem okolju ključno posebno izobraževanje za zdravnike in ostale zdravstvene delavce.

Prispevek je objavljen v mednarodni reviji Innovative Issues and Approaches in Social Sciences.

SLIKA: Opozorilni znaki in simptomi, ki so jih zdravniki opazili med zadnjim obiskom pacienta, ki je nato umrl zaradi samomora.

AGROEKOLOGIJA ZA NAŠO PRIHODNOST

Pojem agroekologija predstavlja celostni sistem od pridelave hrane na tradicionalnih temeljih do alternativnih oblik pridelave in predelave hrane. Agroekologija je odziv na paradoks, ki ga občutimo v zadnjih desetletjih: konvencionalno kmetijstvo na račun negativnih vplivov na okolje proizvaja velike količine hrane, vseeno pa je na svetu vse več lačnih ljudi.

Prihodnost kmetijstva je v biodiverziteti, v agroekoloških pristopih kmetovanja, ki vključujejo socialne, ekonomske in okoljske cilje ter naravno  pridelavo in predelavo hrane.

Agroekologija se sicer ne opredeljuje do načinov kmetovanja, kot je uporaba naravnih sovražnikov namesto insekticidov, ali polikulture namesto monokulture. Agroekologija predlaga kontekst “site-specific – lokalno specifični” način upravljanja  agroekosistemov in priznava, da ne obstaja univerzalna formula ali recept za uspeh in največjo blaginjo kmetijskega ekosistema. Namesto tega lahko agroekologi preučujejo vprašanja povezana s štirimi sistemskimi lastnostmi agroekosistemov in sicer produktivnost, stabilnost, trajnostnost in pravičnost.

Za razliko od disciplin, ki se ukvarjajo samo z eno od teh lastnosti, agroekologi vidijo interdsciplinarno vse štiri lastnosti, ki so med seboj povezane. Z uporabo naravnih znanosti poskušajo razumeti elemente v ekosistemih, kot so lastnosti tal in rastlin, ter z uporabo družboslovnih metod razumejo učinke kmetovanja na podeželju, gospodarske omejitve v razvoju novih metod ali kulturne dejavnike, ki določajo načine kmetovanja (www.agroecology.org).

Ana Vovk Korže in Danilo Korže z Univerze v Mariboru sta svoja pogleda na agroekologijo predstavila v mednarodni reviji International Journal of Inspiration & Resilience Economy.

SLIKA: Ilustracija agroekološke pridelave hrane.

ZAZNAVA LEGITIMNOSTI OSEBJA V ZAPORIH PRI OBSOJENCIH: KVALITATIVNA ŠTUDIJA V SLOVENSKIH ZAPORIH

Rok Hacin in Gorazd Meško z Univerze v Mariboru sta analizirala 193 intervjujev z obsojenci v vseh slovenskih zaporih in preučevala njihovo zaznavo legitimnosti zaporskega osebja.

Raziskovalca ugotavljata, da zaznavanje enakosti obravnanja, poštenosti in pravičnosti v postopkih, kakovosti odnosov med obsojenci in zaporskim osebjem ter zagotavljanje varnosti obsojencem vplivajo na obsojenčevo priznavanje profesionalnosti in legitimnosti zaporskemu osebju. Avtorja izpostavljata, da sta pri obsojencih v vseh zavodih za prestajanje kazni prisotna instrumentalno (strah pred sankcijami) in normativno podrejanje (ponotranjen občutek upoštevati zaporska pravila).

Prispevek je bil objavljen v reviji International journal of offender therapy and comparative criminology.

 

Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.

Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave