Predstavljamo odmevne objave slovenskih znanstvenikov in znanstvenic v vrhunskih znanstvenih publikacijah. V sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu septembra izpostavljamo:
- KEMIJA: ODSTRANJEVANJE POTENCIALNO NEVARNIH SNOVI S POMOČJO ODPADNEGA MATERIALA
- ZNANOSTI O OKOLJU: AVTENTIČNOST TRADICIONALNIH SREDOZEMSKIH ŽIVIL
- ANALIZA SOCIALNIH OMREŽIJ: OMREŽJE DELEŽNIKOV OBLIKOVANJA PROGRAMA UPRAVLJANJA OBMOČIJ »NATURA 2020«
- PSIHOLOGIJA: ZGRADBA ŠTEVILK IN OSVAJANJE ŠTETJA
KEMIJA: ODSTRANJEVANJE POTENCIALNO NEVARNIH SNOVI S POMOČJO ODPADNEGA MATERIALA
Odstranjevanje potencialno nevarnih snov, med katere spadajo tudi kovine, je nekaj, s čimer se ukvarjajmo že desetletja. Kovine so v okolju v nizkih koncentracijah nujno potrebne, vendar pa lahko pri povišanih koncentracijah postanejo izredno nevarne. Kovine iz odpadnih vod odstranjujemo z različnimi fizikalno-kemijskimi metodami, med katerimi velja za najbolj perspektivno adsorpcija, tj. proces, kjer se adsorbat (onesnaževalo) v obliki plina ali kapljevine veže na površino trdne snovi (adsorbent).
Raziskovalci s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani so ugotavljali možnost uporabe odpadnega materiala, ki nastane pri gojenju gliv, kot adsorbenta za odstranjevanje kovin. Material so najprej karakterizirali in ga nato uporabili kot adsorbent za odstranjevanje dveh, svinca in kadmija. Material se je izkazal kot izredno uspešen, saj je bila maksimalna učinkovitost odstranjevanja dosežena že po nekaj minutah in sicer z neobdelanim materialom 85 %, s predobdelavo pa nad 92 %. Z uporabo takšnega materiala bi zmanjšali stroške obdelave odpadnih vod, prav tako pa bi sledili trendom krožnega gospodarstva.
Raziskava je bila objavljena v mednarodni reviji Environmental Technology & Innovation.
SLIKA: Neobdelan in obdelan odpadni material uporabljen kot adsorbent (levo) in učinkovitost odstranjevanja svinca in kadmija v odvisnosti od časa (desno).
ZNANOSTI O OKOLJU: AVTENTIČNOST TRADICIONALNIH SREDOZEMSKIH ŽIVIL
Dve slovenski raziskovalni skupini z Odseka za znanosti o okolju na Instituta “Jožef Stefan” in Znanstveno raziskovalni Center Koper sta bili vključeni v mednarodni projekt Spremljanje pristnosti in valorizacija tradicionalnih sredozemskih živil, katerega namen je bil s pomočjo spremljanja pristnosti in kakovosti zagotovili dodano vrednost sredozemskih živil. V projektu so se osredotočili na visokokakovostna živila, ki so značilna za nacionalno identiteto sodelujočih držav, kot so: maroško arganovo olje, mesni izdelki iz iberijskih črnih prašičev na Portugalskem, slovenskih in italijanskih gomoljik in tunizijske jagnjetine.
V preglednem članku so podajali kritično oceno razpoložljivih analitskih metod in pristopov ter njihovo uporabo pri določanju pristnosti in geografskega porekla izbranim sredozemskim živilom. Sistem sledljivosti vključuje poleg analitskih pristopov tudi vzpostavitev ustrezne podatkovne baze in izdelavo statističnih modelov. Tovrsten pristop, ki smo ga uporabili na slovenskih gomoljikah in je prenosljiv tudi na druga živila, ustvarja dolgoročne pogoje za trajnostni razvoj ter upravljanje z naravnimi viri, zaščito sort in kmetijskih praks ter omogoča hitro odzivanje na podnebne spremembe na ranljivih področjih sredozemskega prostora.
Članek, pri katerem so sodelovali Bor Krajnc, Nives Ogrinc (Odsek za znanosti o okolju, Institut “Jožef Stefan”), Maja Podgornik in Milena Bučar Miklavčič (Inštitut za oljkarstvo, ZRS-Koper) ter kolegi iz tujine, je bil objavljen v mednarodni reviji Food Reviews International.
SLIKA: Ilustracija kemijske analize pristnosti tartufa.
ANALIZA SOCIALNIH OMREŽIJ: OMREŽJE DELEŽNIKOV OBLIKOVANJA PROGRAMA UPRAVLJANJA OBMOČIJ »NATURA 2020«
Vključevanje in sodelovanje deležnikov v procesih sprejemanja in izvajanja naravovarstvenih politik pridobiva na pomenu, saj so za te procese značilne zapletene interakcije in konflikti med sodelujočimi deležniki. S pomočjo analize socialnih omrežij smo preučevali sodelovanje in konflikte med deležniki v procesu oblikovanja Programa upravljanja območij »Natura 2000«.
V procesu oblikovanja Programa je sodelovalo največ deležnikov iz sektorja gozdarstva in lovstva, sledijo sektor kmetijstva in varstva narave. Samo socialno omrežje deležnikov je centralizirano, kar pomeni, da je imelo le nekaj institucij (Zavod RS za varstvo narave, Ministrstvo za okolje in prostor, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavod za gozdove Slovenije) pomembno vlogo in močan vpliv na njegovo oblikovanje. Pri tem pa je imel sektor varstva narave največjo moč v samem procesu. Samo omrežje sodelovanje je bilo razpršeno med sektorji, saj so v omrežju sodelovale institucije iz istega sektorja, medtem ko so se konflikti pogosteje pojavljali med institucijami iz različnih sektorjev. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da je v prihodnjih procesih oblikovanja Programa potrebno aktivneje vključiti trenutno periferne deležnike in poskrbeti, da bo moč med sodelujočimi deležniki enakopravna.
Članek, pri katerem so sodelovali Tomislav Laktić (Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za kohezijo), Aleš Žiberna (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede), Tina Kogovšek (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede in Filozofska fakulteta) in Špela Pezdevšek Malovrh (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) je objavljen v mednarodni reviji Forests.
SLIKA: ilustracija analize omenjenega socialnega omrežja.
PSIHOLOGIJA: ZGRADBA ŠTEVILK IN OSVAJANJE ŠTETJA
Številke nam omogočajo poimenovanje količine neskončno različnih množic predmetov. Tudi če nismo nikoli šteli do trimilijonetriintrideset, izraz v hipu prepoznamo kot mogočo številko, brez težav pa mu tudi dodamo ena in dobimo trimilijoneštiriintrideset. Pri tem smo uporabili rekurzivna pravila štetja in funkcijo naslednika, ki štetje uravnava.
F. Marušič, R. Žaucer, P. Mišmaš in V. Plesničar z Univerze v Novi Gorici so v sodelovanju s kolegi iz tujine ugotavljali, kako na učenje pravil štetja vpliva slovnična struktura številk v različnih jezikih oziroma, kakšen vpliv ima na otrokovo osvajanje funkcije naslednika večja oz. manjša besedotvorna jasnost višjih številk v njegovem jeziku.
Z različnimi nalogami so testirali 569 otrok, starih od 3,5 do 6,5 let, od tega 99 slovenskih (tj. otrok s slovenščino kot maternim jezikom). Ugotovili so, da je večja zapletenost besedotvorne zgradbe sestavljenih številk v posameznem jeziku povezana s počasnejšim osvajanjem štetja in funkcije naslednika. Rezultati raziskave širijo naše razumevanje povezanosti med jezikovno zgradbo in osvajanjem nejezikovnih prvin.
Rezultati so objavljeni v mednarodni reviji Cognitive Psychology.
SLIKA: Tabela s primerjavo testiranih jezikov glede na zapletenost zgradbe številk in poenostavljen prikaz ene od testnih nalog.
Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave