Rad imam učinkovitost. To je tista vrlina, ki ti omogoči, da spiš dlje, imaš čas za ljudi, doživiš ogromno stvari in uresničuješ svoje ideje. Mogoče sem celo malo obseden z njo, a res se dobro počutim takrat, ko ne izgubljam časa z nepomembnimi stvarmi, ampak se resnično osredotočim na pomemben del izziva. Na odpravah se to kaže v tem, da od prvega zvonca budilke, do odriva kajaka od obale, ne mine več kot 45 minut. Tudi, če moraš pri -10°C, kolikor smo imeli v Južni Koreji, skuhati zajtrk, pospraviti šotor in spalko, znova obleči mokra oblačila in vse svoje premoženje pospraviti nazaj v kajak. V takšnih razmerah je vsak gib skrbno izbran in ne trošiš energije brez potrebe.
Za učinkovito delovanje pa je nujno potrebna transparentnost, jasno delovanje in čiste ideje. Če moraš pri svojem delovanju nekaj skrivati, zahrbtno delovati in oprezati, da te ne dobijo, porabljaš energijo, ki bi jo bilo bolj smotrno porabiti za bistvene cilje. Namesto, da bi stvar dobro izpeljal, moraš svoj miselni kapital porabljati za skrivanje, spletkarjenje in umazano igro. Namesto, da bi bile odprte karte položene na mizo, se zmečkane in umazane valjajo po zadnjih žepih. Namesto, da bi se ukvarjal s tem, kako biti boljši, moraš stalno misliti, v kateri žep si jih dal. Transparentnost je tudi ena izmed vrlin, s katero zelo radi in pogosto opletamo. Vsi jo uporabljamo, se nanjo sklicujemo, a le redki se jo tudi držimo. Vse politične stranke, ne glede na svoja ideološka prepričanja, v svojih programih s črnilom, ki po volitvah čudežno zgine, zapišejo, da se bodo potegovale za transparentno delovanje države. Na to obljubo nato vse pozabijo. Tak deluje tudi dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Želim si, da bi naslednji odstavek prebrali vsi, zagovorniki in nasprotniki vladne koalicije, vsi tisti, ki vam transparentno delo predstavlja vrednoto in si radi nalijete čistega vina. Ne bom se spuščal v kvaliteto ministrovih predlogov in posledic njegovega dela, ampak v sam način delovanja.
Dr. Žiga Turk je želel po nujnem postopku, brez javne debate, spremeniti Zakon o visokem šolstvu. Razlog naj bi bil: “V izogib nepopravljivim posledicam zato na ministrstvu pripravljajo novelo Zakona o visokem šolstvu, s katero bodo podaljšali roke za podaljšanje akreditacije visokošolskih zavodov”. (vir) Njegova razlaga za nujnost hitrega sprejetja tega zakona pa: »S spremembami namreč po njegovih besedah hitijo ravno zato, ker si ne želijo zapletov pri veljavnosti diplom ali pri možnosti financiranja«. (vir) Univerza v Ljubljani in NAKVIS sta nato ministrstvo demantirala, a ne bom se spuščal v to, kdo ima prav. Kar razkriva ministrovo netransparentno delovanje je to, da je v predlog zakona dodan še člen, ki ni pomemben za veljavnost diplom, to je predlog za spremembo sestave sveta NAKVIS-a. In tudi to je dr. Žiga Turk želel sprejeti po nujnem postopku brez javne razprave. To ni transparentno, to je zahrbtno in podlo.
Drug primer identičnega skrivaštva je Zakon o elektronskih komunikacijah. Minister Žiga Turk je znova želel zakon sprejeti po hitrem postopku in je to napisal tudi na svojem Twitter profilu. Razlog naj bi bila tožba Evropskega sodišča zaradi neusklajenosti slovenske zakonodaje z evropsko. Prav, a dr. Žiga Turk je dodal v predlog zakona še nekaj tretjega – “[Sedmi odstavek] 166. člena, po katerem bi lahko policija in nekateri drugi varnostni organi, tudi Sova, brez odredbe sodišča in le s pisno zahtevo od mobilnih operaterjev zahtevala podatke o lastniku komunikacijskega priključka, torej mobilnega telefona, internetne povezave …”. (vir) Torej znova nekaj, kar nima nikakršne veze s problemom, ki naj bi ga zakon reševal.
Oba predlagana zakona sta zdaj v rednem postopku sprejemanja. Minister Žiga Turk ne igra transparentne igre, ampak zakonom, ki jih javnosti predstavi kot nekaj, kar rešuje konkretne probleme, vrine še zakone, ki s tem problemom nimajo povezave. Takšno delovanje me zelo moti in ni v korist nikomur.
Marin Medak, absolvent Fakultete za elektrotehniko in prvi Slovenec, ki je preveslal Atlantski ocean
P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorja zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.
Tule odgovarjam:
http://blog.zturk.com/2012/10/pristranskost-potrditvena.html
V svojem zapisu ste ponovili stvari, ki jih želite spremeniti. Ampak zato, da diplome ostanejo veljavne, ni potrebno na hitro spremeniti način kdo in kako imenuje svet NAKVISa.
»[Nujen postopek] bi se uporabljal le izjemoma in sicer v primeru, kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države, zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države.« http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/ZakonodajniPostopek
Strinjam se, da bi neveljavnost diplom imela težke posledice. Univerza v Lj in NAKVIS trdita, da to sploh ni problem, ker je vse po zakonu, vi pa trdite obratno in sprejem zakona opravičujete s tem, da želite, da akreditacije ostanejo veljavne.
Trenutna situacija pa je taka, da tudi sedaj, več kot mesec in pol po vašem predlogu za obravnavo po nujnem postopku, zakon še vedno ni sprejet, akreditacije pa so še vedno veljavne.
Kaj se je zgodilo vmes, da se sedaj ne mudi več toliko? Ali vidite, zakaj vam ne verjamem, da je bilo že v prvi vrsti potrebno po nujnem postopku sprejeti spremembe zakona?
Predpostavimo, da je 7. odstavek 166 člena predloga vašega Zakona o elektronskih komunikacijah res že zapisan v Zakonu o SOVI in v Zakonu o kazenskem postopku. Nimam dovolj znanja, da bi vedel, kaj pomeni, če je neka stvar v zakonu napisana dvakrat, a ne morem si predstavljat, da državo vodijo takšni nesposobneži, da po nepotrebnem zakone pišejo po dvakrat. Če je vseeno, zakaj si potem sploh dajete delo? Če je vseeno, zakaj bi uvrstitev ali ne uvrstitev tega člena v zakon, pohitrila ali upočasnila hitrost sprejema zakona?
In ravno ta del predloga, ki ste ga uvrstili, po vaših besedah, »Zato, da bi zakon, ki ga je nujno čim prej sprejeti, le prišel v parlamentarno obravnavo…«, sedaj ne podpira niti vaša poslanska skupina.
In da, pričakujem, da zakon spreminjate toliko časa dokler ni optimalen. Če ste nesposobni, da to naredite v enem poskusu, jih boste morali pač izvesti več.