Slab teden nas loči do državnozborskih volitev. Z odstopom predsednika Vlade bomo letos priča tretjim predčasnim volitvam v zgodovini Republike Slovenije, zato težkega predvolilnega boja ne gre izključevati. Ta je bil letos še posebej pomladno obarvan – ne samo, da se dejansko odvija spomladi, neke vrste metaforično pomladno prebujanje gre zaslediti tudi na slovenskem političnem parketu, saj smo bili priča vznikanju mnogih novih strank. Po koncu volilnih opravil se tako za sedeže v Državnem zboru poteguje kar 22 strank.
Slovenija se je v zadnjih dveh letih, glede na uradne makroekonomske kazalce, ponovno gospodarsko ter politično stabilizirala, zato je pomembno, da v ospredje stopijo tematike, vezane na osebne svoboščine državljanov in državljank, ki bi v idealni demokraciji morali sicer predstavljati temelj vsakega političnega delovanja.
Ena izmed ključnih problematik je prav gotovo tudi enakost spolov, ureditev katere zadeva celotno prebivalstvo Republike Slovenije. Ker se slednjo že nekaj časa aktivno izriva s političnega parketa, smo se na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov odločili, da pod budnim očesom članice Strokovnega sveta dr. Milice Antić Gaber, izvedemo neodvisno raziskavo, imenovano Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki. Za potrebe slednje smo vse politične stranke, ki jim je javnomnenjska anketa agencije Delo stik med 29. marcem in 5. aprilom pokazala več kot 1 % glasov na volitvah, povprašali o njihovih percepcijah enakosti spolov v Sloveniji. Vsem smo zastavili sklop treh vprašanj:
- Kaj razumete pod pojmom enakost spolov?
- Ali se vam zdi, da je v Sloveniji za enakost spolov ustrezno poskrbljeno?
- Za kakšne ukrepe na področju zagotavljanja enakosti spolov in enakih možnosti žensk in moških bi si prizadevali v Državnem zboru?
Odgovore na vprašanja smo dobili s strani 10/17 analiziranih političnih strank, in sicer (stranke so razvrščene v vrstni red glede na čas prejema njihovih odgovorov): Nove Slovenije (NSi), Slovenske ljudske stranke (SLS), Stranke Alenke Bratušek (SAB), Solidarnosti, Socialnih demokratov (SD), Zedinjene Slovenije (ZS), Levice, Stranke modernega centra (SMC), Liste Marjana Šarca (LMŠ) in Liste Andreja Čuša in Zelenih Slovenije (LAČiZS). Od trenutnih parlamentarnih strank na vprašanja torej nista odgovorili Slovenska demokratska stranka (SDS) in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).
KAJ RAZUMETE POD POJMOM ENAKOST SPOLOV?
Že pri prvem vprašanju so iz podanih odgovorov očitne precejšne pojmovne razlike med političnimi strankami. Medtem, ko si SAB, SD, Solidarnost, LMŠ, Levica in LAČiZS pri opredeljevanju enakosti spolov pretežno pomagajo z besednimi zvezami ‘enaka obravnava’, ‘dejanska enakost’ in ‘enake možnosti’, na strani NSi, SLS in Zedinjene Slovenije v večji meri zaznamo sklicevanje na ‘enakopravnost’.
Seveda sta si tovrstni opredelitvi popolnoma različni – termin ‘enakopravnost spolov’ je širši množici sicer morda resda bližje, ker se ga je uporabljalo že v prejšnjem političnem sistemu. Vendar pa se z njim poudarja predvsem pravno enakost moških in žensk.
Sodobni koncept ‘enakost spolov’ poleg pravno-formalne (de jure) enakosti, zaobjema še dejansko (de facto) enakost, torej enakost, ki se nanaša na dejanske situacije v odnosu med spoloma.
Zakonsko zagotovljena enakost namreč še ni jamstvo za enakost v vsakdanjem življenju oziroma pravno-formalno enake pravice še ne privedejo same po sebi do izboljšanja položaja žensk in moških v družbi. Če govorimo zgolj o enakopravnosti, izgubimo družbeni vidik enakosti; če govorimo o enakih možnostih in enaki udeležbi pri delitvi rezultatov družbenega razvoja, ne zanikamo enakopravnosti, saj ta v ozadju še zmeraj ostaja kot pravna podlaga (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2018).
Prav tako je mogoče odgovore strank razvrstiti v dve kategoriji glede na odnos do enakosti spolov. Nekatere stranke so mnenja, da gre pri uporabi besedne zveze ‘enakost spolov’ za terminološko zmoto oziroma napačno dikcijo, saj naj bi konotacija slednje nakazovala na »politične implikacije od ukinitve bioloških razlik med moškimi in ženskami do razvrednotenja materinstva in očetovstva, saj bi lahko v razglasitvi enakosti med spoloma očetovstvo nadomeščale ženske in materinstvo nadomeščali moški« (NSi). Ali pa je ta termin označen kot napačen, ker »oba spola nikoli nista bila in ne bosta enaka. Če bi bila oba spola enaka, potem človeštva sploh ne bi bilo, ker se ne bi bili zmožni razmnoževati« (Zedinjena Slovenija). Tovrstno pojmovanje enakosti spolov je neskladno s pojmovanjem slednje na evropski oziroma mednarodni ravni, saj le-ta nikakor ne sme biti razumljena kot istost moških in žensk, temveč kot skupek, ki opredeljuje enake pravice, enake možnosti in enako dostojanstvo posameznic in posameznikov ne glede na spol ter ob odsotnosti spolnih stereotipov pri izvrševanju vidikov enakosti v praksi. Stranki SMC in LMŠ sta prepoznali celo globlje vidike pojmovanja enakosti spolov v kontekstu družbene realnosti, saj sta v odgovoru izpostavili tudi problem »stereotipizacije spolnih vlog« (SMC) in vidik »(ne)enakih pričakovanj« glede na spol (LMŠ).
ALI SE VAM ZDI, DA JE V SLOVENIJI ZA ENAKOST SPOLOV USTREZNO PODKRBLJENO?
Drugo vprašanje je večinoma generiralo daljše odgovore.
Stranke so si enotne glede tega, da je na področju enakosti spolov v Sloveniji potrebno postoriti še marsikaj.
SD in Levica ugotavljata, da so »prednost Slovenije izjemno dobri kazalniki na svetovni ravni /…/, vendar pa se je trend v zadnjih letih na nekaterih področjih obrnil« (SD) ter, da kljub temu, »da mednarodne primerjave potrjujejo, da smo glede plačne enakosti v Sloveniji ob boku najbolj naprednim državam /…/, pa smo še daleč od končnega cilje, tj. popolne izenačitve priložnosti, ki se odraža skozi dejansko enako obravnavo« (Levica). Prav tako je bilo v nekaj odgovorih poudarjena diskrepanca med zakonodajo ter uresničevanjem slednje. SAB je na primer izpostavila, da »imamo dobro zakonodajo, a samo zakoni pač nikoli ne bodo dovolj za to, da bi stvari ‘štimale’«, čemur se pridružuje tudi LMŠ z mislijo, da je »na načelni ravni za enakosti spolov dobro poskrbljeno /…/, bi pa se dalo še marsikaj postoriti v praksi«. Solidarnost je mnenja, da »za enakost spolov seveda še ni dosledno poskrbljeno, tako glede zakonodaje kot glede na javni diskurz«.
V veliki večini so stranke prepoznale podobne problematične aspekte enakosti spolov v Sloveniji. Najbolj pogosto so bili izpostavljeni naslednji:
- pomanjkanje žensk na vodstvenih položajih tako v politiki kot tudi v gospodarstvu ter prisotnost t. i. steklenega stropa (SAB, Levica, SMC, LMŠ, LAČiZS),
- plačna vrzel (SLS, SAB, Zedinjena Slovenija, Levica, SMC),
- usklajevanje družinskega in poklicnega življenja (SLS, SD, LAČiZS),
- nasilje nad ženskami in spolno nadlegovanje (Solidarnost, SD, Levica), delitev domačih opravil (SLS, SAB, Levica) in
- potreba po več vloženega truda za doseganje enakih položajev v družbi s strani žensk (SAB, SLS, LAČiZS).
Poleg tega je SLS izpostavila še problem zasidranosti patriarhalnih vrednot, Solidarnost diskriminatoren javni diskurz o ženskah, SD pomen osveščenosti, zlasti na področju razvijanja stereotipov in predsodkov, Zedinjena Slovenija problem pogojevanja ustvarjanja družine mlajšim ženskam s strani delodajalcev in Levica stigmatizacijo samskih žensk in neupravičenosti žensk do biomedicinske pomoči pri oploditvi. Tako Solidarnost kot Levica sta prepoznali tudi potrebo po ubranitvi reproduktivnih pravic žensk, saj naj bi se slednje »v javnem diskurzu ponovno postavljalo pod vprašaj« (Solidarnost). NSi se je zgolj izrekla glede kvot na vseh področjih družbenega življenja, ki bi po njihovem mnenju pomenilo, da bi »morali zagotavljati popolno enakost v zastopanosti obeh spolov na področjih, kjer spola nista enaka – na primer na področju športa«. Sicer se je do kvot negativno opredelila tudi Solidarnost, saj po njihovem mnenju »ko rešujemo problem kvot na vodilnih mestih, ničesar ne rešujemo v družbi nasploh«.
ZA KAKŠNE UKREPE NA PODROČJU ZAGOTAVLJANJA ENAKOSTI SPOLOV IN ENAKIH MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH BI SI PRIZADEVALI V DRŽAVNEM ZBORU?
Na tretje vprašanje so bili odgovori precej raznovrstni. NSi bi se še naprej zavzemala za »uveljavitev načela partnerstva v vseh segmentih življenja. /…/ Partnerstvo v zasebnem okolju pomeni, da ženska in moški spoštujeta medsebojno različnost, da sta odgovorna drug do drugega in da soglašata s pravično delitvijo nalog znotraj in zunaj družine«. Tako SLS in Solidarnost sta poudarili potrebo po dialogu med politiko in civilno družbo. Poleg tega je Solidarnost izpostavila še okrepitev pristojnosti Varuha človekovih pravic ter okrepitev šolskih kurikulumov, ki bodo »aktivneje in dosledneje nagovarjali položaj žensk in vzgajali v enakost in enakopravnost obeh oziroma vseh spolov«.
SAB, SMC in LMŠ se v tem odgovoru opredelijo do kvot v gospodarstvu, za katere pravijo, da si bi v primeru izvolitve v Državni zbor, aktivno prizadevali. Temu se pridružuje tudi SMC, na načelni ravni pa še SD – »uveljavitev načela uravnotežene zastopanosti pri vseh imenovanjih za enako zastopanost žensk in moških na vodilnih položajih v javni upravi in gospodarstvu«. Slednji pod predvidene ukrepe dodaja še ukrepe za preprečevanje razlik v plačah za isto delo ter uresničevanje ukrepov, predvidenih z novo Resolucijo o družinski politiki za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Zedinjena Slovenija je mnenja, da je »potrebno sprejeti novo ustavo, ki bo zagotavljala dejansko enakopravnost in /…/ zakone, ki bodo onemogočali in sankcionirali kakršnokoli izsiljevanje žensk v zvezi z njihovim naravnim poslanstvom – rojevanjem otrok«.
SLIKA: Politične stranke in spolne kvote (vir: Inštitut za proučevanje enakosti spolov).
Najbolj obsežno se je do ukrepov opredelila, ter jih tudi razdelala, Levica. Izpostavili so ukrepe na področjih nevidnega dela (neplačano skrbstveno delo), revščine med ženskami, zastopanosti in enakega plačila, materinstva, očetovstva, podpornih javnih storitev, reproduktivnega zdravja in nasilja ter seksizma. LMŠ na tem mestu kot relevantne prepoznava še ukrepe za vzpodbudo očetom, da se aktivneje vključijo v vzgojo otrok, gospodinjska opravila in izrabo starševskega dopusta ter preseganje stereotipov o moških in ženskih delih ter poklicih.
MED POLITIČNIMI STRANKAMI GLEDE UREJANJA PODROČJA ENAKOSTI SPOLOV NI VELIKO RAZLIK
Iz prejetih odgovorov lahko primarno sklepamo, da stranke med seboj niso tako razdvojene na področju ukrepov ter usmeritev, ki jih zastopajo oziroma bi jih zastopale ob izvolitvi v Državni zbor, temveč predvsem pri pojmovanju same enakosti spolov. Na tej točki smo lahko opazili vzporedni doktrini – tisto, ki termin ‘enakost spolov’ sprejema ter ga brez težav uporablja pri snovanju ukrepov, ter strujo, ki se na vse pretege trudi izpodbijati obstoječo terminologijo z argumentom, da gre pri uporabi besedne zveze ‘enakost spolov’ za izenačevanje bioloških razlik. Tovrsten diskurz je lahko, sploh v časih obarvanih s populizmom, precej nevaren. Navkljub vsemu pa so ukrepi in usmeritve političnih strank na področju urejanja enakosti spolov pravzaprav izredno podobni, če ne celo enaki.
Največje pozornosti v prejetih odgovorih je bila deležna problematika plačne vrzeli, ki jo je izpostavilo kar 7/10 analiziranih strank.
Prisotno je torej zavedanje, da se Slovenija še zmeraj bori s problemom neenakega plačila za enako delo glede na spol posameznika. Spodbudno dejstvo je, da se je do premagovanja spolnih stereotipov na različne načine opredelila kar polovica političnih strank, ki so podale svoje odgovore. To pomeni, da se zavedajo korenin problematike in so jih tudi pripravljene naslavljati, začenši z vključevanjem slednjih v izobraževalni sistem. Prav tako so bile v podanih odgovorih skorajda vseprisotne tudi opredelitve do spolnih kvot – ponovno se je polovica analiziranih političnih strank zavzela stališče podpore slednjim, druge so uveljavitvi spolnih kvot v gospodarstvu in politiki odločno nasprotovale. Precej pozornosti je bilo namenjene tudi potrebi po spodbujanju žensk na vodilnih in odločevalskih položajih ter t. i. steklenemu stropu, ki je po mnenju nekaterih strank v Sloveniji še zmeraj neprebit.
SLIKA: Prikaz števila strank, ki so se opredelile do posameznih problematik v tabeli (vir: Inštitut za proučevanje enakosti spolov).
Kot omenjeno že na začetku, se na vprašanja niso odzvale vse politične stranke. Vendar pa bomo v prihajajočem mesecu skozi prizmo enakosti spolov analizirali še programe političnih strank ter postopanje političnih strank v medijski sferi z ozirom na vprašanja, vezana na enakost spolov. Prav tako bomo aktivno spremljali medije z namenom ocene njihovega delovanja v škodo ali korist diskurza o enakosti spolov ter pojavnosti tovrstnih tematik v medijskem prostoru.
Avtor raziskave je Inštitut za proučevanje enakosti spolov.
Opomba: Celotna raziskava bo na voljo 20. junija v obliki publikacije. V publikaciji bodo skozi prizmo enakosti spolov podrobno obravnavane zgolj parlamentarne stranke trenutnega mandata ter stranke, ki se bodo v državni zbor prebile z volitvami, ki so na sporedu 3. junija.