Sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija obiskovalcem ponuja dodatne možnosti za interakcijo s kulturno dediščino in drugimi znamenitostmi. Po podatkih Googla ima skoraj tri četrtine uporabnikov androidnih pametnih telefonov nameščeno vsaj eno potovalno aplikacijo.
V raziskavi Zaščita bronastih spomenikov v spremenljivem okolju nas je zanimalo, kako vseprisotno dostopnost mobilnih naprav izkoristiti za spremljanje poslabšanja stanja kulturne dediščine v zunanjem okolju, kjer je izpostavljena različnim škodljivim dejavnikom, od onesnaženosti zraka do vandalizma.
Po zgledu podobnih projektov občanske znanosti (angl. citizen science) na področju biologije, ekologije in okoljske znanosti, ki so si pri zbiranju podatkov (npr. fotografij določene živalske vrste) pomagali z vključitvijo laične javnosti, smo tudi obiskovalce kulturne dediščine želeli spodbuditi, da nam pošljejo fotografije obrabljenosti spomenikov.
Na področju kulturne dediščine je temu podoben fotografski natečaj Wiki Loves Monuments, vendar ta zajema najrazličnejše kulturne spomenike, medtem ko so nas v okviru projekta zanimali samo bronasti. Naš cilj je bil namreč ustvariti veliko zbirko fotografij, ki bo služila restavratorjem in raziskovalcem, ki se ukvarjajo s proučevanjem obrabljenosti bronastih materialov.
Da bi razvili strategijo, kako javnost motivirati za vključitev v pomoč znanstvenikom pri skrbi za spomenike, smo izvedli fokusne skupine na temo uporabe fotoaparata in drugih aplikacij na mobilnih telefonih na potovanjih ter o odnosu do kulturne dediščine.
Fokusne skupine so metoda kvalitativnega zbiranja podatkov, pri kateri moderator vodi skupinsko razpravo.
Izvedli smo štiri fokusne skupine, dve v Ljubljani, dve pa v Kopru. V obeh krajih je bila po ena skupina izvedena z igralci lokacijskih iger, kot sta Geocaching in Pokémon GO, saj tovrstne igre že omogočajo podobno interakcijo s spomeniki. Pogovori so so bili razdeljeni v tri tematske sklope: fotografiranje, uporaba mobilnih aplikacij ter uporaba lokacijskih aplikacij.
Ugotovili smo, da se se spomeniki pojavljajo kot fotografski motiv, če omogočajo interakcijo in/ali so del fotogeničnega prizora in/ali obiskovalca pritegne njihova zgodba, sicer pa se kot motiv pojavljajo manj pogosto. Nekateri popotniki poleg fotoaparata uporabljajo tudi druge aplikacije na mobilnih telefonih, pri čemer imajo rajte tiste, ki od njih ne zahtevajo preveč pozornosti. Dobili smo tudi vpogled v uporabnost lokacijskih iger pri promociji kulturne dediščine, saj te nudijo ideje za izlete in delujejo kot vodič, ki obiskovalce popelje po kraju.
Poleg odgovorov na obravnavana vprašanja smo prišli tudi do drugih zanimivih spoznanj, zaradi katerih so rezultati širše uporabni pri razvoju potovalnih aplikacij in iger za promocijo kulturne dediščine tudi izven našega projekta. Podrobne ugotovitve si lahko preberete v raziskovalnem poročilu (v slovenščini) in v znanstvenem članku objavljenem v reviji Sustainability (v angleščini).
Povečano zanimanje javnosti za ohranitev kulturne dediščin pripomore k izboljšanju njene trajnosti.
Ker je bil glavni namen raziskave razvoj mehanizma za vključitev javnosti v varstvo kulturne dediščine, smo na podlagi rezultatov smo oblikovali več priporočil za razvoj in promocijo iger, s katerimi bi povečali interakcijo obiskovalcev s kulturno dediščino.
Več udeležencev je v pogovorih omenilo, da opazijo in fotografirajo tudi informativne table ob spomenikih, zato smo se odločili to uporabiti kot glavni komunikacijski kanal. Z razpoložljivimi sredstvi smo lahko postavili le eno tablo, kot lokacijo pa smo izbrali Tartinijev spomenik. Tabla obiskovalce v treh jezikih nagovarja k fotografiranju poškodb, obisku spletne strani in nalaganju fotografij(e).
Ena izmed ugotovitev fokusnih skupin je bila, da je nekaterim udeležencem vseeno za nagrade in bi jim bila največja motivacija to, da izvejo nekaj novega ter pomagajo varovati kulturno dediščino ali da pomagajo znanosti. Da bi obiskovalcem približali znanost, smo pripravili serijo štirih izobraževalnih video posnetkov, v katerih raziskovalci treh sodelujočih institucij (Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zavoda za gradbeništvo in InnoRenew CoE) predstavimo različne dele raziskovalnega projekta. Obiskovalci table so po naložitvi fotografij(e) preusmerjeni na ogled videov v izbranem jeziku, dostopni pa so tudi za širšo javnost na spletu.
Tabla bo na Tartinijevem trgu stala še do konca februarja 2022. Bazo fotografij obiskovalcev bo lahko uporabljena na različne načine, med drugim za odkrivanje korozij in drugih napak s tehnikami računalniškega vida.
Podatki družboslovnega dela raziskave so za druge raziskovalce dostopni preko Arhiva družboslovnih podatkov (UMAOS20) in nudijo še veliko možnosti uporabe tako akademikom kot praktikom na različnih področjih povezanih s turizmom in kulturno dediščino.
Opomba: Daljši zapis, ki vključuje tudi podrobnosti o metodologiji in objavljenih rezultatih, je dostopen na blogu Arhiva družboslovnih podatkov.
——————————
Rubriko Podatki ADP (#PodatkiADP) urejata dr. Sonja Bezjak in Sergeja Masten iz Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Objave pripravljajo raziskovalci, dajalci podatkov in uporabniki podatkov ADP.
Za dodatne informacije glede predaje raziskav ali uporabe podatkov, nam pišite. Spremljate lahko tudi naše eNovice ter našo Facebook stran in Twitter profil (@arhivpodatkov).