V 11. sezoni Meta PhoDcasta smo dr. Zarja Muršič, Nika Žibrat in jaz, dr. Lucija Ana Vrščaj, gostile 15 mladih znanstvenic in znanstvenikov, od tega jih je 8 z doktorskih študijem zaključilo pred kratkim. Nekateri pogovori so tudi tokrat tekli v angleščini, saj smo k sodelovanju povabile tudi tuje doktorske študente in doktorje znanosti. V ekipi Meta PHoDcasta stremimo k čim širši in enakovredni zastopanosti, zato smo k pogovoru povabile znanstvenice in znanstvenike z različnih področij ter se trudile zagotavljati ravnovesje med spoli.
Sezono je začela Zarja, ki je v 185. epizodo povabila prvega doktorja sezone, dr. Nejca Plohla, socialnega psihologa z mariborske Filozofske fakultete. Nejc raziskuje zaupanje javnosti v znanost. V epizodi je predstavil vpliv političnih stališč na to zaupanje, izzive komunikacije znanosti med pandemijo ter pomen znanstvene pismenosti in dobrih mentorjev.
V naslednji, 186. epizodi, se je Nika pogovarjala z dr. Urbanom Murom, doktorjem fizike. Urban raziskuje tekoče kristale, ki jih poznamo v LCD zaslonih. Urban je prvi predlagal izboljšanje doktorskega študija, in sicer dodatek mehkih veščin. Ugotovil je namreč, da mladi raziskovalci pogosto niso pripravljeni na odgovornost vodenja projektov.
Ker sta Zarja in Nika začeli z doktorji znanosti, sem tudi sama v naslednjo epizodo povabila dr. Jako Dernovška, farmacevta. Jaka nam je v epizodi 187 razložil, kako so zaviralci proteina Hsp90 pomembni v boju proti rakavim celicam. V podkastu je razložil tudi proces sinteze teh zaviralcev, njihovo delovanje na celičnem in živalskem nivoju ter poudaril pomembnost mednarodnega sodelovanja.
V 188. epizodi se je Zarja pogovarjala z dr. Mojco Lukan, pedagoginjo. Mojca je v svojem raziskovalnem delu podrobneje proučevala strokovno avtonomijo pedagoških delavk in delavcev v vrtcih, pri čemer jo je še posebej zanimalo, kako ocenjujejo, da bi v različnih okoliščinah ravnali v vzgojni praksi. V podkastu pojasni, kako zakonodaja in vsakdanja praksa oblikujeta to avtonomijo ter zakaj je razumevanje pravnih okvirov ključno za kakovostno vzgojno delo.
V 189. epizodi se je Nika pogovarjala z Matjažem Macuhom, ki je osebni trener, ustvarjalec vsebin in so-voditelj podkasta Znanost dobrega počutja. V svojem doktorskem projektu raziskuje vpliv nitratov na performans profesionalnih športnikov. Matjaž je magistriral na Queen Mary University v Londonu. Kot najbolj opazno razliko med študijem doma in v Londonu opaža v aplikativnem pristopu in predpripravami na predavanja, ki so mu omogočale, da je študijski material ponotranjil že pred predavanjem in tako lahko spraševal prava vprašanja, ko se je ponudila priložnost.
Potem sem bila spet na vrsti jaz, ki sem v 190. epizodi gostila Ano Lisac, doktorandko kemijskega inženirstva. Ana raziskuje vpliv virusov (bakteriofagov) na bakterije v različnih okoljih, še posebej tam, kjer so bakterije nevarne za človeka, na primer v biofilmih na medicinskih implantatih. Bakterije se v različnih okoljih nahajajo v različnih fizioloških stanjih, zaradi česar antibiotiki pogosto niso učinkoviti. Tu nastopijo bakteriofagi, ki tudi na antibiotik rezistentne bakterije lahko uničijo.
V epizodi 191 je Zarja govorila z dr. Rokom Novakom, ki je podoktorski raziskovalec na Institutu Jožef Stefan. Rok je raziskoval uporabo cenovno dostopnih naprav za merjenje okoljskih stresorjev, kot so kakovost zraka in hrup. Ugotovil je, da so ti manjši merilci, ob pravilni kalibraciji, zanesljivi in uporabni tudi v znanstvenih raziskavah. V raziskave vključuje občanske znanstvenike, ki spremljajo okoljske parametre v svojem vsakdanjem življenju, kar jim pomaga bolje razumeti okolje in se prilagoditi za zmanjšanje izpostavljenosti stresorjem.
V naslednji, 192. epizodi, je bila Nikina gostja dr. Neža Ribarič, doktorica fizike in podoktorska raziskovalka v Cernu, Švica. Magisterij in doktorat je opravila na Univerzi v Lancastru v Angliji, kjer je sicer uživala, a je pogrešala evropski način druženja ob športu in kavi. Trenutno se ukvarja predvsem s pisanjem programske opreme za rekonstrukcijo poti delcev v novem detektorju, ki bo v trkalnik vgrajen leta 2030.
V 193. epizodo sem na pogovor povabila Mašo Zorman, biokemičarko, ki dela doktorat na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Ukvarja se z načrtovanjem in sintezo novih zaviralcev bakterijskih topoizomeraz, ključnih encimov pri prepisovanju DNA, katerih zaviranje vodi v smrt bakterij. Naraščajoča odpornost bakterij na obstoječe antibiotike je izredno zaskrbljujoča, zato je njeno delo zelo pomembno.
Ana Novak je bila Zarjina gostja v 194. epizodi. Raziskuje ekonomiko naravnih virov z osredotočenostjo na prenos znanja med kmeti, svetovalci in drugimi deležniki za spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks. V svojem delu preučuje različne metode prenosa znanja, kot so spletna izobraževanja, izobraževanja v živo in participativne delavnice. Ugotavlja, da so delavnice z aktivnim sodelovanjem kmetov še posebej učinkovite za ozaveščanje o podnebnih spremembah in sprejemanje naravi prijaznih praks.
Na pogovor z Niko je v 195. epizodi prišel Haris Agović, doktorski študent slovenistike na Filozofski fakulteti UL. Raziskuje uporabo jezikovnih norm v vsakdanjem govoru in žargonu, kar je tema, ki jo večina ljudi pogosto vzame za samoumevno. Poleg tega je tudi predstavnik doktorskih študentov Univerze v Ljubljani v evropski mreži Zveza EUTOPIA.
V 196. epizodi je bil gost Andraž Krašovec, doktorand računalništva. Njegova raziskava je osredotočena na avtentikacijo uporabnikov – potrditev identitete uporabnika naprave ali sistema. Obstoječi načini (gesla, prstni odtis, prepoznavanje obraza) imajo omejitve, še posebej zaradi odvisnosti od spomina. Andraž in njegova skupina razvijajo nove metode avtentikacije, ki temeljijo na vedenjskih vzorcih. To naj bi bilo hitrejše in varnejše, posebej v zaprtih sistemih z omejenim številom uporabnikov, kot so na primer bolnišnični terminali, kjer je varnost ključna, a se uporabniki pogosto hitro premikajo med opravili.
V epizodi 197 je bila dr. Maša Hribar, ki je proučevala preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Vitamin D ima ključno vlogo pri zdravju kosti in imunskega sistema, a njegovi znaki pomanjkanja so pogosto neznačilni, zato veliko ljudi ne ve, da jim primanjkuje tega vitamina. Pomanjkanje lahko vodi do nižje kostne gostote pri odraslih in sprememb kosti pri otrocih. Maša je ugotovila, da ima pozimi kar 80 % odraslih premalo vitamina D, zato je priporočljivo jemanje prehranskih dopolnil.
Nika je v 198. epizodi gostila doktorico religiologije dr. Halido Đonlagić Đapić. V pogovoru deli svojo osebno zgodbo, kako jo je vojna iz otroštva v Bosni in Hercegovini oblikovala kot osebo in raziskovalko. Poudarja pomen miru, ki presega zgolj odsotnost vojne (negativni mir), in opozarja na pomembnost lokalnih pristopov, saj mednarodne organizacije pogosto spregledajo lokalne potrebe.
V epizodi 199 sem gostila ginekologinjo Leo Bombač Tavčar. Raziskovala je vpliv poporodne anemije na duševno zdravje žensk v prvih šestih tednih po porodu. Poporodna anemija je prosotna pri vsaki drugi ali tretji slovenski ženski in predstavlja tveganje za razvoj poporodne depresije. Ta privede do utrujenosti, brezvoljnosti in slabše koncentracije, kar negativno vpliva na odnos med materjo in otrokom. Pomembno je zgodnje odkrivanje in zdravljenje asnemije, saj lahko prepreči razvoj depresije in zniža tveganje za samomor, ki je eden glavnih vzrokov smrti mladih mater.
Sezono smo zaključile z 200. epizodo Meta PhoDcasta, ki smo jo snemale v živo. Ob tej posebni priložnosti smo se z gostjama dr. Ano Slavec ter dr. Ivo Hafner Bratkovič ozrle na desetletje ustvarjanja podkasta in razmišljale, kako so se v tem času spremenili doktorski študij, raziskovalno okolje in znanost nasploh.
Voditeljice in uredništvo Metine liste upamo, da ste v enajsti sezoni uživali ob pogovorih, ki smo vam jih pripravili.
Želimo vam lepo poletje!
——-
Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.