V jubilejni 10. sezoni Meta PHoDcasta se je predstavilo 18 mladih znanstvenic in znanstvenikov

V jubilejni 10. sezoni smo dr. Zarja Muršič, Nika Žibrat in jaz, Lucija Ana Vrščaj, gostile 18 mladih znanstvenic in znanstvenikov. Pogovori so tokrat tekli tudi v angleščini, saj smo k sodelovanju povabile tudi tuje doktorske študente in doktorje znanosti. V ekipi Meta PHoDcasta stremimo k čim širši in enakovredni zastopanosti, zato smo k pogovoru povabile znanstvenice in znanstvenike z različnih področij ter se trudile zagotavljati ravnovesje med spoli.

V prejšnji sezoni je kar nekaj časa trajalo, da smo voditeljice, ki smo vse s področja biologije, v podkast povabile biologinjo. Tokrat pa je sezono z epizodo 167 otvorila Nika z dr. Nežo Vadnjal, doktorico znanosti s področja celične biologije. Doktorat je opravljala v Veliki Britaniji, kjer je raziskovala celične procese, ki pri celični delitvi pri živalih prispevajo k oblikovanju celic.

V epizodi 168, ki je potekala v angleščini, je Zarja gostila doktorsko študentko in Fullbright štipendistko z Univerze Stony Brook v New Yorku, Sarah Ghandour. Sarah je čelistka in je v Ljubljani raziskovala podobnosti med slovensko folklorno glasbo in glasbo z Bližnjega Vzhoda.

V 169. epizodi sem gostila Majo Žugec, magistrico laboratorijske biomedicine, ki je raziskovala na Inštitutu za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Tekom doktorata je raziskovala vlogo plektina pri razporejanju citoskeleta in mitohondrijev v mišjih astrocitih. Vse to je pomembno pri razvoju nevrodegenerativnih bolezni.

V epizodi 170 je gostila Nika, in sicer doktorskega študenta bioznanosti na Kemijskem inštitutu, Nejca Petrišiča. Raziskuje bakterijo listerioze, njene molekularne lastnosti in s tem odkriva nove načine, kako se proti njej lahko borimo.

Nato je v 171. epizodi Zarja gostila politologa Pavleta Pavlovića. Pridružil se je Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani, da bi opravil doktorat na presečišču sociologije, antropologije in tehnologije. Raziskuje nastajajoče tehnologije s poudarkom na najnovejših razvojih umetne inteligence ter kako povezati teorije iz družboslovja in humanistike s področjem tehnologij.

V 172. epizodi sem na pogovor povabila farmacevta Jako Rotmana. Jaka na doktorskem študiju raziskuje vpliv folne kisline na razvoj nevralne cevi pri zarodku med nosečnostjo, saj pomanjkanje tega vitamina lahko povzroči nepravilno zapiranje nevralne cevi in spino bifido. Uporablja inducirane pluripotentne matične celice, da bi ustvaril predstopnjo hrbtenjače in preveril učinek različnih zdravil na presnovo folne kisline.

Nika se je v epizodi 173 pogovarjala z Matjažem Leonardisom. Matjaž je slovenski izseljenec, ki živi v Austinu v Teksasu. Tam raziskuje kvantne računalnike, nevronske mreže in teorijo računljivosti, ter se ukvarja z raziskovanjem prenosljivih varnostnih vrat in njihovih vplivov na vsakdanje sisteme.

V epizodi 174 je Zarja gostila Ano Šemrov. Ana je bila tik pred dokončanjem doktorata na Londonskem univerzitetnem kolidžu, kjer je raziskovala dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja in osebno prožnost slabovidnih in slepih otrok ter njihovih družin. Uporabila je mešane raziskovalne metode, vključno z vprašalniki in polstrukturiranimi intervjuji, da bi pridobila podrobnejši vpogled v njihove izkušnje.

V 175. epizodi sem gostila Sama Tometa, metalurga. Samo se ukvarja s 3D tiskom orodnega jekla H13, ki je namenjeno za delo v vročem. Iz tega jekla izdelujejo orodja za kovanje in vroče nože, ki se nato uporabljajo za oblikovanje dejanskih izdelkov, na primer jedilnega pribora.

Na pogovoru z Niko je bila v 176. epizodi dr. Snježana Jurić, biotehnologinja iz Zagreba. Dr. Snježana Jurić je doktorirala na Inštitutu Ruđer Boškovič v Zagrebu, nato delala kot postdoc v Južni Koreji in v farmacevtski industriji doma v Zagrebu. Pri 44-ih letih je s pomočjo financiranja, pridobljenega zaradi visokih točk pri oceni projekta Marie Curie, ponovno začela delati v znanosti na Kemijskem inštitutu, kjer se ob delu v novem laboratoriju počuti kot v sveži ljubezenski zvezi.

Zarja je v 177. epizodi gostila zgodovinarko Isidoro Grubački. V svoji doktorski disertaciji Isidora sledi spremembam v feminističnem organiziranju in konceptih med obema svetovnima vojnama, s poudarkom na Jugoslaviji. Študirala je primerjalno književnost v Beogradu, nato nadaljevala z magisterijem iz kulturne politike in menedžmenta, ter se v Budimpešti usmerila v raziskovanje zgodovine na Srednjeevropski univerzi, kjer preučuje feministične ideje in besedišče žensk v kontekstu političnih sprememb ter poudarja pomen digitalizacije za dostop do zgodovinskih virov.

V epizodi 178 sem imela zanimiv pogovor s politologinjo Aleksandro Milinković. Načrtuje raziskovanje dela Davida Graeberja o politiki skrbi in svobode, ki izziva družbene norme in spodbuja kritično preučevanje naših vlog v družbi, podobno kot anarhistična stališča. Aleksandra nam razloži, zakaj sta feminizem in marksistična teorija ključni za razumevanje družbenih neenakosti, zlasti pri privatizaciji izobraževanja in nesorazmerni obremenitvi žensk s skrbjo, predvsem tistih iz marginaliziranih skupnosti.

V 179. epizodi je Nika na pogovor povbabila Žana Zupančiča, inženirja prehrane in doktorskega kandidata na Univerzi v Illinoisu. Pred selitvijo v ZDA je študiral prehrano na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in delal kot klinični dietetik na Onkološkem inštitutu UKC Ljubljana. Na doktoratu raziskuje vadbeno fiziologijo in presnovo beljakovin v mišičnem tkivu kot del znanstvene ekipe laboratorija “Nutrition exercise performance.”

V epizodi 180 je Zarja gostila krajinskega arhitekta dr. Tadeja Bevka. Dr. Tadej Bevk, raziskovalec na Katedri za krajinsko planiranje in oblikovanje na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je doktorat o zaznavi krajin s sončnimi elektrarnami končal leta 2020. Od takrat ga zanima, kako obnovljivi viri energije spreminjajo prostor in kako ljudje to zaznavamo – ali nam je to všeč ali ne.

Ada Šadl Praprotnik je bila moja gostja v 181. epizodi. Ada je matematičarka in raziskuje na področju računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja. Njen cilj je na enostaven način predstaviti geometrijske objekte, ki se pogosto pojavljajo pri grafičnem oblikovanju s pomočjo računalnika.

Prvo zdravnico v sezoni je na pogovor v epizodi 182 povabila Nika. Dr. Polona Rajar je doktorat iz medicine zagovarjala pred nekaj meseci, po študiju medicine na Univerzi v Ljubljani in izmenjavi na Norveškem. V doktoratu, ki ga je opravljala na področju neonatalne medicine, je proučevala mikrobiom zgornjih dihal prezgodaj rojenih otrok s sekveniranjem naslednje generacije.

V 183. epizodi je Zarja gostila še eno zdravnico, in sicer dr. Ano Kisovar. Doktorirala je na področju reproduktivne imunologije na Univerzi v Oxfordu in sedaj dela kot podoktorska raziskovalka bioinformatike in imunologije ter zdravnica pripravnica ginekologije in porodništva v Švici. Njeno raziskovalno delo se zdaj osredotoča na endometriozo, kjer preučuje povezavo med to boleznijo in imunskimi celicami, z upanjem na razvoj novih terapij.

V zadnji epizodi 10. sezone (epizoda 184) sem gostila Katjo Kunčič, biokemičarko. Katja raziskuje drobne živali, trenutno preučuje sorodnika navadnega prašička in ugotavlja, da je ta žival rak, ne žuželka. Osredotoča se na epiteli prašičkov in njihove tesne stike med celicami, kar opazuje z elektronskim mikroskopom, ter načrtuje podobne raziskave na žuželkah, ki uničujejo pridelke, da bi odkrila nove načine zatiranja teh žuželk.

Letos smo več govorile s tujci, ki študirajo pri nas, ali pa s Slovenci, ki delajo doktorat v tujini. Vesele smo bile, da smo lahko predstavile tudi takšne doktorske študije, predvsem pa upamo, da smo na tak način dosegle več poslušalcev. Žal pa opažamo, da je vedno težje pridobiti na pogovor pripravljene doktorande oz. doktorandke. V času doktorata je pomembno tudi, da svoje raziskovanje predstaviš na znanstveni konferenci, nenazadnje na zagovoru doktorske disertacije. Upamo, da bo v prihodnje več doktorskih študentov in študentk podkast vzelo kot vajo za takšne in drugačne javne nastope.

Kot v vseh prejšnjih sezonah so tudi letos doktorski študentje in študentke pojasnili, da je doktorat zahteven, vendar so pri tem pridobili ne samo nova znanja s svojega področja, ampak tudi dragocene življenjske izkušnje. Vse bolj pa se pojavljajo kritike predmetnikov doktorskih programov, zato bi morda bil čas, da se doktorski študij posodobi. Gostje še vedno poudarjajo, da so za svoje delo premalo plačani, kar zmanjšuje število kandidatov za doktorski študij.

Voditeljice in uredništvo Metine liste upamo, da ste v deseti sezoni uživali ob pogovorih, ki smo vam jih pripravili.

Želimo vam lepo poletje in se slišimo spet jeseni z enajsto sezono Meta PhoDcasta!

————————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

0 replies on “V jubilejni 10. sezoni Meta PHoDcasta se je predstavilo 18 mladih znanstvenic in znanstvenikov”