Avtorica: Irena Eiselt, Narodna in univerzitetna knjižnica.
Portretnim karikaturam in satiričnim ilustracijam umetnostno zgodovinska stroka ne namenja pretirane pozornosti, predvsem zaradi njihove formalne skromnosti, neohranjenosti izvirnikov ter nezahtevnosti vsebine. Med likovniki iz začetka 20. stoletja, ki so se ukvarjali z omenjeno likovno zvrstjo, pa ne smemo spregledati Hinka Smrekarja (1883–1942), Maksima Gasparija (1883–1980) in Gvidona Birolle (1881–1963). V Narodni in univerzitetni knjižnici so do 19. oktobra 2013 razstavljene originalne risbe s tušem, ki so jih risali po naročilu za liberalni glasili: politično-satirični tednik Osa (1905-1906) in dnevnik Jutro (1910-1912). Njihove portretne karikature in satirične ilustracije predstavljajo vrhunec omenjenih likovnih zvrsti iz zgodnjih let 20. stoletja. Poleg likovnih prvin, prežetih s secesijskimi vplivi po vzorih dunajskih in nemških karikaturistov, še posebej izpostavljamo njihovo humorno plat, s katero so velikokrat omilili pisano besedo, s katero se je napadalo klerikalce ter vidnejše politične predstavnike Slovenske ljudske stranke.
Predstavljamo nekaj karikatur Hinka Smrekarja, prvega domačega satirika in karikaturista, risane za tednik Oso. Karikatura ob zgodbi Zvita glavica o starikavem župniku Bisagarju, ki je želel, da se njegov pes Lajoša nauči govoriti in o zvitem mežnarju Cimbingelju, ki pretenta župnika. Hinko Smrekar: Jezuit in župnik. Kotel ponvi saje očita (1906)
Jezuit: “So evnuhi po prirodi, vsled pohabljenja pa tudi evnuhi nravstvene volje!”
Župnik: “Beži, beži! Le mene poglej! Kam naj se prištevam? Naturam expellas furca, tamen usque recurret!”
Karikatura k zgodbi K preosnovi zakona. Hinko Smrekar: Podpisovalna pola zoper civilni zakon (1906).
Župnik: “Kaj? Tako malo podpisov?”
Tercijalka: “Ne zamerite, gospod fajmošter, saj smo podpisale tudi vse novorojenčke in vse rojake, ki so se preselili v Ameriko ali na drugi svet.”
Župnik: Podpišite še tiste, ki se porode najbrže še letos!
Karikature ob novici, da je stolni vikar v Ljubljani Luka Smolnikar drago prodajal ‘lurško vodo’. Hinko Smrekar: Čudež (1906).
Juri Butec je obiskoval pet let prvi razred ljudske šole in se ni mogel naučiti več nego pol abecede. Komaj pa je popil sod lurške vode, že so njegovi možgani vidno napredovali. Angažiran je v Barnumovem cirkusu in uživa svetovno slavo. (vir)
Pogovor o razlogih posvetitve v duhovniški stan med farom Pomarančarjem in kaplanom Trdoglavom za preobloženo mizo. Hinko Smrekar: Pomarančar in Trdoglav (1906).
Modrovanja o aktualnih političnih razmerah ob kozarcu vina. V pogovoru sodelujejo trije člani iz »kluba modrijanov«: Krmavželja, Podrepnika in Petoliznika. Karikatura se je pojavljala kot vinjeta k rubriki Iz kluba modrijanov. (vir) Hinko Smrekar: Iz kluba modrijanov (1906).
Politično-satirični tednik Osa je izhajal od novembra 1905 do konca leta 1906. Prva številka je izšla kot priloga dnevnika Slovenski narod, ostale številke so izhajale samostojno. Odgovorni urednik je bil Valentin Kopitar, glavni urednik je bil Rado Murnik. Tednik so tiskali v Narodni tiskarni v Ljubljani. Tednik Osa je dostopen v digitalni obliki na portalu Digitalne knjižnice Slovenije http://www.dlib.si.