Vedno več nas je, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja na področju branja

Foto: congerdesign via Pixabay.

Nedavno sem se udeležil tematske konference Navdihovanje za branje na GZS, na katero so me povabili. Na njej smo spregovorili tisti, ki se bolj ali manj nepoklicno ukvarjamo s promoviranjem branja in širjenjem bralne kulture. Dogodek je zaradi odličnih govorcev res navdušil – zlasti z optimizmom, čeprav so podatki, ki jih navajam spodaj, resnično alarmantni.

Kljub temu nas je vedno več, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja na področju branja.

Vseeno pa je še ogromno manevrskega prostora, v katerem je na prvem mestu povezovanje in sodelovanje. Brez tega ne bo šlo. Brez tega (in seveda še marsičesa drugega) bodo ti podatki ostali na precej zgovorni ravni:

  • 48 % Slovencev ni v zadnjem letu kupilo niti ene knjige (raziskava JAK 2015)
  • 42 % Slovencev ni v zadnjem letu prebralo niti ene knjige (raziskava JAK 2015)
  • 25 % odraslih Slovencev je funkcionalno nepismenih (PIAAC 2016)

Na konferenci smo sprejeli tudi poslanico, ki je v nadaljevanju delim v celoti.

(Ne)moč knjige

Udeleženci 5. tematske konference »Navdihovanje za branje« Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS se zavedamo, da predstavlja bralna kultura pomemben razvojni potencial in je eden od ključnih elementov ekonomskega uspeha in odločilen pogoj za osebnostno rast. Veseli nas,

  • da so lani tri ministrstva (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo) in GZS podpisali manifest Slovenija bere ter se zavezali podpirati vse aktivnosti za razvoj bralne pismenosti,
  • da so mladi po zadnji raziskavi PISA napredovali na področju bralne pismenosti in se povzpeli nad povprečje držav OECD,
  • da se končno pripravlja nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti.

Z zaskrbljenostjo ugotavljamo,

  • da nivo bralne kulture v zadnjih štirih desetletjih stagnira, čeprav se je število izdanih naslovov za nekajkrat povečalo, povprečna cena knjig pa se je znižala,
  • da se je število rednih in intenzivnih kupcev knjig med letoma 1999 in 2014 zmanjšalo za 43 %, s 150.000 na 85.000 oziroma na približno 5 % odrasle populacije,
  • da je 25 % odraslih Slovencev funkcionalno nepismenih, kar pomeni 28. mesto od 34 na lestvici držav OECD.

Zato opozarjamo in poudarjamo,

  • da ima v EU kar 20 držav nižji DDV na knjigo kot Slovenija, zato bi ponovna uvedba ničelne stopnje pomenila pomembno ekonomsko in zlasti simbolno sporočilo,
  • da je treba obstoječe modele pomoči knjigi ustrezno prilagoditi naravi in dinamiki sprememb v založniškem procesu in bralno-nakupovalnih navadah,
  • da mora knjiga postati »vladna« kategorija na način usklajenega delovanja različnih ministrstev,
  • da je razvoj bralne kulture vitalnega pomena tudi za množične medije, saj imamo v prizadevanjih za več kupcev in/ali naročnikov enake interese. Predvsem javna televizija ima nalogo in dolžnost podpirati tovrstne aktivnosti.

Kot pravi angleški pisatelj Neil Gaiman, imamo pravico in dolžnost, da svojim voditeljem povemo, kaj želimo. Da ne volimo takšnih, ki se bojijo pomena branja in knjig pri ustvarjanju razmišljujočih državljanov in ne delujejo v smeri zaščite znanja in razvijanja literarne pismenosti. To ni vprašanje politike in strank, ampak skupne človečnosti.

Več od Damjan Zorc

Deklica brez sence

Živela je deklica. Kako je živela. Dihala je za svobodo, ki se...
Beri dalje