Doc. dr. Boštjan Rogelj je doktor geografije, ki deluje na Oddelku za geografijo v okviru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča proučevanju mednarodnih selitev, volilne geografije in kritične geopolitike.
Zanima ga vse, kar vsaj malo diši po geografiji in politiki (beri politični geografiji). Trenutno v sklopu programa Fulbright gostuje na Univerzi Oklahoma, na Oddelku za geografijo in okoljsko trajnost, Visoke šole za atmosferske in geografske vede.
Kaj tam počnete oz. raziskujete in kakšen je vaš cilj?
Na Univerzi Oklahoma delam na raziskavi z naslovom Geopolitične predstave o ZDA v slovenskih medijih (ang. Geopolitical Narratives of the USA in Slovenian Media). S kolegom geografom Darrenom Purcellom preizkušava uporabnost metode rudarjenja besedil v geopolitičnih raziskavah. Zanima naju, v kolikšni meri lahko omenjeno metodo uporabimo pri raziskovanju geopolitičnih predstav.
V okviru raziskave analizirava poročanje nekaterih slovenskih medijev o ZDA.
Zanima naju, kako pogosto in v kakšnem kontekstu se ZDA pojavljajo v slovenskih medijih ter kako so v teh poročilih predstavljene.
Kakšne razlike, prednosti in/ali slabosti opažate, ko primerjate inštitucijo, na kateri sicer redno delujete, in raziskovalnim okoljem v ZDA, kjer trenutno gostujete?
Vsako okolje ima določene prednosti in pomanjkljivosti. Na splošno ugotavljam, da se kolegi v ZDA srečujejo s podobnimi izzivi in problemi kot mi v Sloveniji.
Boljši materialni pogoji za delo so ena od prednosti inštitucije, na kateri gostujem.
Prav tako večja odprtost za sodelovanje med različnimi strokami ter s tem povezana večja izmenjava študentov med različnimi oddelki in kolidži.
Če ne bi bilo omejitev, katere predmete/programe/prakse … bi preslikali v slovensko raziskovalno okolje?
Kampus oziroma to, da je celotna univerza locirana na eni lokaciji, ne pa raztreščena po celem mestu, kot je to značilno za Slovenijo.
SLIKA: Kampus univerze Oklahoma (foto: dr. Boštjan Rogelj).
Visok odstotek nekdanjih Fulbrightovih štipendistov in štipendistk pripoveduje o pridobljenih izkušnjah z delovanjem v multikulturnem okolju. Kakšna je vaša osebna izkušnja?
Moje trenutno delovno okolje ni ravno najboljši primer ameriške multikulturnosti. Je pa v mestu, kjer živimo, zelo močna latinskoameriška skupnost, kar se odraža na vsakem koraku.
Najbolj navdihujoča zgodba vašega bivanja v ZDA je …?
Oddelek, na katerem gostujem, izvaja različne projekte na področju varstva okolja, pri katerih sodelujejo ameriški staroselci. Zelo navdihujoče je, ko vidiš, kako lahko aplikacija geografskega znanje pripomore k izboljšanju življenja posameznikov in skupnosti.
Kako je na vaši gostujoči inštituciji poskrbljeno za čimbolj vključujoče in varno okolje za vse? Kakšna je npr. politika, ko gre za boj proti diskriminaciji, spolnem nadlegovanju …?
V okviru Univerze Oklahoma deluje Pisarna za raznolikosti, pravičnosti in vključevanja, ki izvaja različne aktivnosti. Namen je ustvariti čim bolj vključujoče in varno okolje za študente in zaposlene. Med drugimi izvaja redno izobraževanje zaposlenih o preprečevanju diskriminacije in spolnega nadlegovanja.
Začasno živite v Normanu, v Oklahomi. Kaj priporočate, da tam in v okolici obiščemo, si ogledamo ali izkusimo?
Oklahoma City je zelo zanimivo mesto s številnimi kulturnimi institucijami. Ljubitelje narave pa naj obiščejo naravni park Wichita Mountains. Prav doživetje je tudi vožnja z avtom po redkeje poseljenih prostranstvih Oklahome.
SLIKA: Oklahoma City National Memorial, spomenik in muzej, posvečen žrtvam terorističnega bombnega napada leta 1995 (foto: osebni arhiv dr. Boštjan Rogelj).
Predstave o življenju in delu v ZDA so velikokrat pogojene z impulzi iz okolja, v katerem sicer delujemo in živimo. Vas je kaj presenetilo? So se kakšni stereotipi izkazali za zgrešene?
Glede na to, da sem bil že večkrat v ZDA, kakšnih večjih presenečenj nisem doživel. Malo me je presenetilo spoznanje, da ameriška družba ni tako produktivna, kot se pogosto poudarja. Vedno znova pa me pozitivno preseneti pozitiven pristop, ki ga imajo Američani do življenja, ter njihova odprtost in prijaznost.
Kje vidite priložnosti, da bi okrepili znanstvenoraziskovalno sodelovanje med Slovenijo in ZDA?
Možnosti za sodelovanje obstajajo, vendar so pogosto slabo finančno podprte. Smiselno bi bilo okrepiti bilateralne izmenjave raziskovalnega kadra, pri čemer bi morala biti v ospredju kakovost predlaganih projektov, ne pa le bibliometrični kazalci.
Kaj bi svetovali vsem, ki se prijavljajo na Fulbrightov študijski program?
Da naj se pri izbiri gostujoče institucije, ne osredotočajo le na prestižne Univerze in institucije oziroma najbolj atraktivne zvezne države.
Intervju je del projekta Slovenian scientists around the world – Where are our ships in the USA, ki ga v okviru programa NGO Small Grants sofinancira Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji.
This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State”.