Ali bližina volitev oz. obdobje, ko ni volitev, vpliva na to, kako anketiranci odgovarjajo na politične javnomnenjske ankete? So anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe bolj opredeljeni ali ne? Obstajajo, ko govorimo o opredeljenosti v obdobju pred volitvami, kakšne razlike med spoloma in različnimi starostnimi skupinami? Predvsem pa, ali volilna kampanja vpliva na opredeljenost volivca? To so vprašanja, na katera sem iskala odgovore v svoji doktorski dizertaciji.
Povod za raziskovanje je bila hipoteza utemeljiteljev Phillipa J. Tichenorja, Georga A. Donohuea in Clarice N. Olien, ki predpostavlja, da v obdobju večjega števila informacij in medijskih sporočil, populacije z višjim družbenoekonomskim položajem hitreje osvajajo novo znanje v primerjavi s populacijo z nižjim družbenoekonomskim položajem. Pri tem se razkorak v znanju med obema skupinama povečuje, čeprav bi pričakovali, da se bo zmanjševal.
RAZKORAK V OPREDELJEVANJU
Sama se sicer nisem osredotočila na razkorak v znanju, ampak na razkorak v opredeljevanju. Zato sem v svoji raziskavi upoštevala tudi področje raziskav neodgovorov na mnenjske ankete, ki izpostavljajo predvsem dva razloga za izbiro neodgovorov v anketah. Po eni strani se anketiranec lahko odloči za izbiro neodgovora (odgovor ‘Ne vem’, brez odgovora), ker mu primanjkuje znanja, na podlagi katerega bi lahko oblikoval mnenje, po drugi strani pa se za izbiro neodgovora lahko odloči, ker mu primanjkuje samozavesti za izražanje mnenja. Pri tem višja raven znanja vpliva na višjo raven samozavesti.
Analize javnomnenjskih podatkov pogosto zanemarijo neodgovore (ne vem, brez odgovora …) na anketna vprašanja in jih ne zajamejo v analizo.
Raziskovalci s tem predpostavimo, da so neodgovori naključno razporejeni in da javno mnenje določajo zgolj anketiranci, ki se do vprašanja opredelijo in so informirani. Ker raziskave, opravljene na tem področju, kažejo ravno nasprotno, in sicer, da neodgovore bolj izbirajo ženske, starejši, manj izobraženi in etnično marginalizirane skupine, so na tem področju potrebne nadaljnje analize.
STOPNJA OPREDELJENOSTI V OBDOBJU VOLITEV
Natančneje sem glede na izobrazbo, spol in starost raziskovala stopnjo opredeljenosti v obdobju volitev. Torej v času, ko lahko anketiranci v okviru volilne kampanje – za razliko od nevolilnega obdobja – pridobijo dodatne informacije o volilnih programih strank in stališčih na volitvah. Pri oblikovanju stališča anketiranci navadno izhajajo iz najlažje dostopnih informacij, torej tistih, na katere so naleteli nedavno.
Razkorak v opredeljevanju sem preverila na slovenski populaciji, glede na družbeno ekonomski položaj, spol in starost. Večina anketirancev se je opredelila glede političnih mnenjskih vprašanj, vendar se je povprečna vrednost opredeljenosti med časovnimi točkami razlikovala.
V nasprotju s pričakovanji je bila opredeljenost večja v času pred volitvami kot v času volitev.
Možno je, da obdobje volitev v večstrankarskih sistemih ponuja preveč informacij, da bi jih volivec lahko obdelal in izluščil bistvo. To pa že ustvarja negativen učinek informacij oz. da so vsebinske prioritete strank v času volitev podobne, pri čemer je razlikovanje med strankami težje. Zdi se, da volilna kampanja ponuja predvsem konfliktne informacije, zato anketiranci težje oblikujejo svoje stališče.
GRAF 1: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na izobrazbo. Vir: Politbarometer, 1996/01, 1996/02, 1996/10, 1996/11, 1999/09, 1999/10, 2000/09, 2000/12, 2003/09, 2003/10, 2005/09, 2005/10, 2008/06, 2008/12, 2009/11, 2010/01, 2011/10 in 2012/01.
V skladu s pričakovanji se je potrdil razkorak v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami. Anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe so bili tudi bolj opredeljeni, poglavitna razlika se je kazala med tistimi s končano osnovno šolo ali manj in drugimi izobrazbenimi skupinami.
Za bolj opredeljene so se sistematično izkazali moški. Več neodgovorov izbirajo ženske in tudi najstarejša starostna skupina (nad 61 let).
Razlika v stopnji opredeljenosti glede na starost se namreč kaže med najstarejšo skupino in drugimi.
GRAF 2: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na spol. Vir: Politbarometer, 1996/01, 1996/02, 1996/10, 1996/11, 1999/09, 1999/10, 2000/09, 2000/12, 2003/09, 2003/10, 2005/09, 2005/10, 2008/06, 2008/12, 2009/11, 2010/01, 2011/10 in 2012/01.
Zaskrbljujoče je, da so se ženske in starejši manj opredeljevali ravno v obdobju volitev, ko ima posameznik z volitvami največjo moč vplivanja na to, kakšne politike se bodo oblikovale. Tako pri ženskah kot pri starejših se kažejo večje razlike v stopnji opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami.
GRAF 3: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na starost. Vir: Politbarometer, 1996/01, 1996/02, 1996/10, 1996/11, 1999/09, 1999/10, 2000/09, 2000/12, 2003/09, 2003/10, 2005/09, 2005/10, 2008/06, 2008/12, 2009/11, 2010/01, 2011/10 in 2012/01.
Za najbolj opredeljene so se izkazali moški, ki niso pripadali najstarejši starostni skupini in so imeli končano vsaj višjo oziroma visoko stopnjo izobrazbe. Za najmanj opredeljene pa so se skozi analizo izkazale ženske, starejše od 61 let, z največ osnovnošolsko izobrazbo.
V analizi sem tako prišla do ugotovitev, ki nam lahko pomagajo razumeti izražanje mnenj v anketah tako v času volitev kot v času pred njimi, hkrati pa opozarjajo na vlogo kampanje ter pomen informiranja posameznih družbenih skupin.
Opomba 1: Daljši zapis je dostopen na blogu Arhiva družboslovnih podatkov, kjer so navedeni uporabljeni podatkovni viri, razložen pa je tudi indeks opredeljenosti, tj. kaj pomenijo vrednosti od 0 do 8.
Opomba 2: Ugotovitve iz doktorske disertacije so izšle v knjižni obliki Meta Novak: »Izražanje političnih mnenj v anketah« (Založba FDV, 2016). Delo je prosto dostopno na povezavi Založbe FDV.
————————————————-
Rubriko Podatki ADP (#PodatkiADP) urejata dr. Ana Slavec in dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Objave pripravljajo raziskovalci, dajalci podatkov in uporabniki podatkov ADP. Za dodatne informacije glede predaje raziskav ali uporabe podatkov, nam pišite. Spremljate lahko tudi naše eNovice ter našo Facebook stran in Twitter profil (@arhivpodatkov).