Wiki Loves Monuments 2019 v Sloveniji

Zgled ene boljših slik slovenskih kulturnih spomenikov v Zbirki: staro jedro Škofje Loke s kamnitim mostom. Foto Bernd Thaller/Wikimedia Commons, CC-BY-SA 2.0.

V skupini slovenskih wikipedistov, prostovoljcev, ki soustvarjamo prosto spletno enciklopedijo Wikipedijo in sorodne projekte, smo se letos odločili, da se pridružimo mednarodni inicativi Wiki Loves Monuments (dobesedno “Wiki ljubi spomenike”).

Gre za obliko mednarodnega fotografskega natečaja, ki ga od leta 2009 organizira društvo Wikimedia Netherlands. Odtlej vsakega septembra s pasicami na Wikipedijah, v različnih jezikih in v lokalnih medijih pozivajo bralce s fotografsko žilico, da odkrijejo spomenike kulturne dediščine, jih fotografirajo in svoje fotografije objavijo pod prosto licenco.

Natečaj se je začel 1. septembra, v njem pa prvič sodeluje tudi Slovenija.

Organizacijo v vsaki državi prevzamejo lokalni wikipedisti in izberejo najboljše prispevke iz te države, ki gredo nato v glavni del natečaja. Ta je od skromnih začetkov prerasel v globalno akcijo, v kateri sodeluje več deset držav z vsega sveta in ki je v devetih letih pritegnila skoraj 50.000 avtorjev in več 100.000 prispevkov. Že leta 2012 je bila vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot največje fotografsko tekmovanje na svetu.

Glavni cilj je ovekovečiti kulturne spomenike sodelujočih držav, avtorji najboljših fotografij pa prejmejo tudi priznanja in nagrade.

ZAKAJ KULTURNI SPOMENIKI?

Nepremična kulturna dediščina je odraz ustvarjalnosti naroda in otipljiv spomin na minule čase, iz katerega se lahko učijo ter na njem gradijo kasnejše generacije. Hkrati so to fizični objekti, ki so zaradi svoje starosti ranljivi, bodisi zaradi postopnega propadanja, če se jih ne varuje in obnavlja aktivno, bodisi uničenja zaradi nesreč, bodisi namernega uničenje zaradi vandalizma, vojn, prikrivanja zgodovinskega spomina ob menjavi režima ali drugih interesov.

Tveganju se ne izognejo niti najslavnejši primerki, če se spomnimo samo na nedavni požar v pariški katedrali Notre Dame, ki bi jo kaj kmalu povsem uničil. Bližji zgled je Rakušev mlin, ki je stal v predelu Celja, zanimivem za investitorje, in je dolga leta propadal, nato pa konec 2014 zgorel in bil kljub pomislekom dela stroke po hitrem postopku porušen do tal. Od njega so ostale samo slike, razpršene po različnih arhivih.

Fotografija lahko pomembno prispeva k dokumentiranju in ohranjanju podobe naše skupne dediščine.

Nenazadnje lahko pomaga tudi pri obnovi objekta, če je za to interes, kot v primeru slavnega starega mostu v Mostarju, ki je bil porušen med jugoslovansko vojno. To že dolgo vedo uradne ustanove, ki se ukvarjajo z varstvom kulturne dediščine, a te imajo omejen proračun in lahko storijo le toliko, kot morejo. Njihova dokumentacija je pogosto tudi skrita v arhivih ali specializiranih publikacijah, s tem pa najširši javnosti težko dostopna.

PROSTA LICENCA

Wikipedisti poosebljamo drugačen pristop k ustvarjalnemu delu. Svoje stvaritve objavljamo pod licencami Creative Commons, ki dovoljujejo vsakomur uporabo in predelavo naših del v vsak namen, tudi komercialen. Tako lahko vsakdo natisne naše fotografije v knjigi ali na plakatu, jih objavi na svoji spletni strani ali vkomponira v svoje umetniško delo ipd. ter na ta način razširja podobo, dolžan je le navesti avtorja in ohraniti svobodo uporabe.

Gre za nekakšno ustvarjalno prostovoljstvo. Če je dovolj množično, se lahko po kakovosti in izčrpnosti kosa z  najuglednejšimi dokumentarnimi deli, zaradi proste dostopnosti v digitalni obliki pa je tudi zelo vidno na spletu.

Zgled ene boljših slik slovenskih kulturnih spomenikov v Zbirki: grad Snežnik. Foto Mihael Grmek/Wikimedia Commons, CC-BY-SA 4.0.

Prosto spletno enciklopedijo Wikipedijo pozna že skoraj vsak uporabnik spleta, manj znan pa je sorodni projekt Wikimedijine Zbirke (Wikimedia Commons), ki zbira večpredstavnostno gradivo ter vsebuje že 55 milijonov enot gradiva, večinoma fotografij. Vse so objavljene pod prostimi licencami in neposredno uporabne za ilustriranje člankov v Wikipedijah, na voljo pa tudi za vse ostale uporabe. Wiki Loves Monuments nagovarja udeležence, da naložijo svoja dela v to Zbirko in predstavlja samo eno od ciljnih kampanj za zbiranje gradiva.

SLOVENIJA

Izvedbo slovenskega dela natečaja je omogočil novi pregledovalnik Registra kulturne dediščine, ki na dokaj enostaven način omogoča pridobivanje podatkov o spomenikih. Pripravili smo sezname spomenikov po regijah, na katerih lahko ljudje najdejo spomenike v svoji bližini, se seznanijo s kulturno dediščino svojega okolja in se preiskusijo v fotografiji. S tem pomagajo Wikipediji in imajo možnost osvojiti nagrade.

Fotografije zbiramo do konca septembra, vsa navodila najdete na spletni strani. Lahko so starejše, le naložene morajo biti septembra.

Prispevke bo ocenila žirija, ki jo sestavljajo fotograf in direktor Fotogalerije STOLP Branimir Ritonja, fotografinja Nina Grein ter wikipedist Matjaž Zaplotnik. 3-10 najboljših bo prejelo simbolične nagrade, uvrščeni pa bodo tudi v finalni, mednarodni del natečaja. Zmagovalec tega bo prejel fotografsko nagrado v vrednosti 1500 € in podpis maestra Plácida Dominga, predsednika partnerskega združenja Europa Nostra.

Pri izvedbi v Sloveniji pa moramo upoštevati nekaj pravnih omejitev. Zgradbe in druga tridimenzionalna ustvarjalna dela, kot so kipi, so namreč intelektualne stvaritve, varovane po avtorskopravni zakonodaji. V Sloveniji je to Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Le avtor ima pravico izkoriščanja in reproduciranja podobe takega objekta. Kadar ga fotografiramo, je naša fotografija t. i. izpeljano delo. Na njem obstaja tako pravica avtorja upodobljenega objekta, kot avtorska pravica fotografa (fotografija je intelektualna stvaritev v smislu izbora kompozicije, osvetlitve itd.). ZASP uvaja izjemo pri delih, trajno postavljenih na javnih mestih – podobe teh lahko javnost prosto uporablja, vendar ne v tridimenzionalni obliki in ne v pridobitne namene. Temu pravimo svoboda panorame.

Wikimedijina Zbirka sprejema le dela, objavljena pod katero od prostih licenc, ki jih lahko reproducira vsakdo, tudi v pridobiten namen.

Zato fotografij objektov, ki so še avtorsko zaščiteni, ne smemo nalagati, saj bi moral s prosto licenco izrecno soglašati tudi imetnik avtorskih pravic na upodobljenem objektu. Z drugimi besedami, Slovenija nima zadostne mere svobode panorame za Zbirko. Avtorske pravice trajajo še 70 let po smrti avtorja, tako da celo dela Jožeta Plečnika (1872–1957) ne bodo prosta vse do leta 2028.

Zmagovalni prispevek Wiki Loves Monuments 2017: tempelj Kandoba v kraju Jejuri, Maharaštra, Indija. Foto Prashant Somnath Kharote/Wikimedia Commons, CC-BY-SA 4.0.

Da bi olajšali iskanje, smo pripravili sezname spomenikov, na katerih so le gotovo dovolj stara dela. V poštev pridejo vsi spomeniki, le pri iskanju prek pregledovalnika RKD se je treba prepričati, da je objekt dovolj star, da so avtorske pravice na njem že potekle. Organizatorji bomo ob tem nežno podrezali v zakonsko ureditev s tem, da bomo poskusili spodbuditi javno razpravo o smiselnosti te ureditve, ki po našem mnenju ne prinaša bistvene koristi lastnikom, javnost pa zelo omejuje.

Vabljeni in vabljene k sodelovanju, dosedanji zmagovalci pa so zbrani na tej strani.