Bliža se tretji od štirih turnirjev za Grand Slam, najbolj prestižni od vseh, tradicionalni Wimbledon. Zanimivo je, da so vsi štirje Grand Slami precej različni. V Melbournu, na Australian Open-u, je vsak dan lepo in toplo vreme, ljudje so izjemno prijazni in gostoljubni, Melbourne park, kjer se igra turnir, pa je v samem centru mesta. Le lučaj vstran je izredno lep in velik botanični vrt ter številne restavracije. Znameniti Roland Garros je v mesecu maju, mesecu ljubezni in mestu luči, Parizu. Teniški center je najmanjši od vseh in večkrat so organizatorji resno razmišljali, da bi turnir prestavili izven Pariza in s tem pridobili več prostora za številne gledalce, vendar je zaenkrat prevladala tradicija. Obiskovalci turnirja se resnično dobro spoznajo na tenis in glasno navijajo za domače igralce in igralke ter največje favorite turnirja kot sta recimo Nadal in Federer.
Vedno sem bila zagovornica ženskega tenisa, vendar me zadnja leta moški tenis precej bolj prevzame. Fantje igrajo na izredno visoki ravni, nekateri največji teniški strokovnjaki celo trdijo, da moški tenis nikoli ni bil boljši kot je danes. Hitrost, moč, preciznost in tekmovalnost Djokovića, Nadala in Federerja navdušuje številne teniške navdušence po celem svetu. Prav lepo se mi zdi, da je v tem času Blaž Kavčič v najboljši stoterici in še dva Slovenca prav na robu le-te. Tudi fantje so po dekletih dokazali, da zmorejo. Tenis je eden izmed najbolj popularnih in množičnih športov na svetu in uvrstitve naših igralk in igralcev na Grand slamih so lep dosežek.
Igra na travi? Prehod s peščene podlage na travo je zelo kratek. Igralci imajo samo dva tedna časa, da se pripravijo na Wimbledon. Trava je hitrejša in žogice se odbijajo precej nižje kot na pesku. Točke se zaključujejo hitreje in med samo točko je manj časa za razmislek. Tekme so psihološko zahtevne, kajti že kratek padec koncentracije lahko pomeni izgubo niza. Wimbledon ima stroga pravila glede oblačil, ki morajo biti v večini bela. Samo na treningu v Aorangi parku, ki je sicer v sklopu Wimbledona, igralci in igralke lahko oblečejo tudi kaj barvnega. Sicer je zaradi ekskluzivnosti in nedostopnosti teniških klubov v Angliji malo travnatih igrišč, na katerih bi lahko udeleženci Wimbledona trenirali, poleg tega jim pogosto nagaja dež. Slabo vreme si gledalci krajšajo z pitjem šampanjca, pimmsa in z nakupom dragih, a dobrih jagod. Največji navdušenci prav uživajo v celodnevnem in nočnem kampiranju na betonu ob ograji Wimbledona, si kuhajo kavo in čaj ter veselo čakajo na karte jutrišnjega dne. Člani Wimbledona, ki jih je samo okrog 300, in ostali srečneži, ki že imajo karte za tekmovanje, so veliki ljubitelji tenisa. Mnogi se zanimajo celo za osebne zgodbe svojih teniških idolov, ki jih prebirajo v dnevnih tabloidih in na raznih forumih. Sicer pa ni za verjeti vsemu, kar prebereš v časopisu.
Na igriščih All England Cluba lahko v drugem tednu turnirja pri igrah opazujemo najbolj talentirane mladince in mladinke sveta. Številni mednarodni agenti se prerivajo med gledalci in iščejo nove upe. Sicer se verjetno več fantov kot deklet ukvarja s športom po celem svetu, vendar je trenuten sistem točkovanja pri dekletih malce drugačen in pisan na kožo višje uvrščenim igralkam. Kako to? Tako, da recimo za eno samo zmago na največjih WTA turnirjih, ki pa jih je precej manj kot ATP turnirjev, igralka dobi več točk kot če bi zmagala na challenger turnirju manjšega ranga. Mlade igralke se zato zelo težko in počasi prebijajo v prvo stoterico, ko pa enkrat pridejo tja, imajo možnost za še višje uvrstitve. Velika pomoč pri vzponu na lestvici so posebna povabila organizatorjev največjih turnirjev in velikih korporacij, kar le-tem daje veliko moč, mlade igralce in igralke pa na nek način dela majhne. Tenis je danes pač velik biznis z mnogimi veliki igralci. Ena izmed njih je gotovo naša lanska wimbledonska zmagovalka v ženskih dvojicah Katarina Srebotnik na katero smo lahko ponosni, nekateri najbolj pomembni Britanci živeči v Sloveniji že so.
In tako spet nestrpno pričakujem Wimbledon, veselim se srečanja z nekaterimi igralkami, pitja kave, ki je servirana v skodelici za juho, kot bi rekla Jankovićeva, gledanja tekem z balkona restavracije za igralce in navijanja za slovenske udeležence. Wimbledon je res nekaj posebnega.
Tina Križan, nekdanja teniška igralka in športna komentatorka (najboljša uvrstitev v Wimbledonu: četrtfinale ženskih dvojic skupaj s Katarino Srebotnik l. 2002)
P.S. Objavljeni bodo izključno komentarji, za katere bomo ocenili, da ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorice zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.