Avtorica: Tanja Fajon, v poklicnem življenju poslanka v Evropskem parlamentu, nekdanja novinarka in dolgoletna dopisnica RTV SLO iz Bruslja, zagovornica evropskega povezovanja, ki ji je delo v tako raznoliki skupnosti, kot je Evropska unija, izziv in priložnost. Zasebno pa borka za življenje, človekove pravice in dostojanstvo vsakogar kjerkoli. Na Twitterju jo najdete pod @tfajon.
To mi je pred dnevi na moj Facebook zapisal državljan. Isti teden sem na Valu 202 poslušala anketo o tem, ali ljudje poznajo delo evropskih poslancev, kdo sploh smo, kaj počnemo. Nisem se mogla znebiti občutka, da so bili namerno izbrani slabi in nepoznavalski odgovori. Vseeno mi je dalo močno misliti, ali smo v evropskih institucijah Slovenci res tako daleč od slovenske realnosti ali je preprosto vzdušje v naši državi že tako slabo, da ljudje z ničemer več niso zadovoljni. Resnica je verjetno nekje vmes, čeprav sama zase lahko zatrdim, da to, kar delam, delam za vse nas, ne le zase.
O delu poslancev v Bruslju se žal premalo govori, le redko je v medijih zaslediti novice o vsebinah, odločitvah, ki jih sprejemamo in ki zadevajo naše vsakodnevno življenje in tudi zato je predstava o Evropskem parlamentu prepogosto površna, izkrivljena, črno-bela. Ker je poznavanje dela slabo, me ne čudi, da je toliko dvomov in kritik.
Nekatere kritike so seveda upravičene, saj v Evropski uniji še zdaleč ni vse idealno. Nasprotno. Kriza, brezposelnost, korupcija, naraščajoče nezaupanje – to je realnost vse Evrope. V času pred evropskimi volitvami moramo poslanci še veliko bolj pojasnjevati, kaj je šlo narobe, kdo je kriv za prepočasno reševanje ekonomske in finančne krize, pojasnjevati ostre varčevalne ukrepe. Nekatere stvari zagovarjamo, nekatere kritiziramo, in v tem se med seboj razlikujemo. Prepričana pa sem, da vseh osem mora in zna braniti tisto, kar je v EU ostalo dobro in v kar verjamemo, da nas bo še tesneje povezovalo vnaprej.
Vsak teden se na konferencah in različnih dogodkih po Sloveniji pogovarjam o izzivih in priložnosti, ki so pred nami. Strinjam se s kritikami, da je bilo v preteklosti preveč odločitev sprejetih za zaprtimi vrati in da so pozne ali napačne odločitve evropskih vlad zavrle hitro okrevanje gospodarstva in nepravično porazdelile evropsko bogastvo. A ne dajem prav tistim, ki za napake doma enostavno krivijo Bruselj. Vedeti moramo, da so Bruselj naše vlade. Tu želim spomniti, da so bili povezovanje in solidarnost, enakost med ljudmi, socialna država sanje vsakega Evropejca na pogorišču vojn in revščine. Zame je Unija, ki temelji na vrednotah, ki v ospredje postavljajo človeka in zagotavljajo dostojanstvo in varnost vsakogar kjerkoli, še vedno ideal, za katerega se je vredno boriti.
Te dni sem se vrnila z delovnega obiska v Moldaviji, v eni najrevnejših držav vzhodnega partnerstva. Tamkajšnji prebivalci si želijo Evrope. Približevanje vidijo kot priložnost razvoja in napredka, občutka svobode. Željni so tesnejšega povezovanja, gospodarskega in političnega, kulturnega.
Ko me tako ljudje kritično vprašajo, kaj sploh delam za Slovenijo, mi na misel naprej pade, da promoviram vse tisto, kar je naša država dosegla dobrega, da bodo to lahko dosegli tudi tisti, ki spoštujejo te iste vrednote. To je le del odgovora, ki bi potreboval veliko širšo razlago. Evropski poslanci sooblikujemo politike, ki vplivajo na življenja vseh nas, pa ne le Slovencev, temveč vseh Evropejcev. Delujemo na različnih področjih in za naše odločitve odgovarjamo državljanom. Veliko bi imela povedati o ukrepih, ki smo jih sprejemali za zaposlovanje in izobraževanje mladih, za boljše pravice upokojencev, za varno in zdravo prehrano, za varen splet in zaščito naših osebnih podatkov, pa za okolje, podnebje, industrijo, transport, človekove pravice … Vsak dan gre skozi naše roke obsežna zakonodaja. Gre za proces, v katerem sodelujejo vse zakonodajne veje nacionalnih in evropske oblasti kot tudi državljani, ki lahko s svojim aktivnim angažiranjem pomembno vplivajo na odločitve, kot je bila ena zadnjih denimo, da bo voda ostala javna dobrina.
Letošnje volitve bodo ključne za prihodnjo orientacijo Evropske unije: v kakšni Uniji bomo živeli? Si spet želimo Evrope, v kateri nas bo strah soseda, v kateri ljudje ne bomo imeli enakih možnosti, v kateri bosta mir in stabilnost, povezovanje in solidarnost zamenjali sovraštvo in nestabilnost, izolacija in nestrpnost? Mar ni bolje, da najdemo socialni dogovor, vzpostavimo pogoje za dostojno življenje vsakega posameznika, da se povežemo tam, kjer smo močnejši, in bogastvo spet pravičneje prerazporedimo? Da izkoristimo privilegije, ki nam jih ponuja Evropa, naše temeljne svoboščine? Če bi želeli to doseči, bi tudi politika morala prečistiti svoje vrste in skušati povrniti kredibilnost svojih odločitev. A ne le politiki, odgovorni smo vsi. Vsak med nami bi moral delati pošteno in se pri odločitvah, ki vplivajo na skupno prihodnost, odločati na način, ki bo v korist vsem nam.
Svoje poslanstvo opravljam s srcem in delam to, v kar verjamem. Vsi imamo sanje in ideale, vsi premagujemo osebne poraze in padce. A če iskreno verjamemo, da nam je lahko jutri bolje, če si res želimo spremeniti stvari in smo odločeni, da želimo živeti v družbi, ki bo spoštovala vsakogar in bo znala preseči preteklost, potem lahko uspemo.
Upam, da bo evropsko leto volitev prelomnica na bolje. Evropejke in Evropejci bomo imeli priložnost, da oddamo glas za Evropo, kakršno želimo. Upam tudi, da bodo v naslednjih tednih nepoznavanje našega dela in pomanjkanje razprav o evropskih politikah zamenjala kritična soočenja mnenj politike, stroke in državljanov o prihodnosti Evropske unije. Mediji imajo pri tem odgovorno vlogo in želim, da jo opravijo profesionalno.
Preberite tudi:
“Si srečna? Odgovori od 1 do 10.” (Tanja Fajon, avgust 2012)
P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja, tako do avtorice zapisa kot drugih komentatork in komentatorjev.
Kakšne točno so vaše delovne obveznosti?
Kdo vas lahko odpusti?
Da se od dogajanju na ravni EU ne ve veliko, so krivi mediji, ki večinoma vidijo do državne meje, tu in tam pa še do glavnih kriznih žarišč po svetu.