Vsaka dirka ima svojega klovna in v ameriški predsedniški kampanji 2016 je to Donald Trump. Razlogov, zakaj ne bo zmagal na volitvah, je toliko, da niti ne vem, kje začeti, bom pa poskusila razložiti. Trump nima organizacijske strukture kampanje, v ozadju nobenega “grassroots” gibanja, nima niti na približno še izdelanih politik, nima podpore republikanske stranke, še več, zelo proti njegovi kandidaturi so, nima discipline, potrebne za predvolitve in ni talentiran politik. Ob vsem naštetem si ne predstavljam, kako bi lahko dobil republikansko nominacijo, kaj šele Belo hišo.
Ko Donald Trump govori o kandidaturi za predsednika ZDA, tega, glede na dosedanjo prakso, ne dela zato, ker bi ga predsednikovanje prav posebno resno zanimalo, ampak zaradi promocije blagovne znamke Trump. O tem, kako zelo je to pomembno, zanj in za njegov biznis, je napisal že kar nekaj knjig. Intenzivneje se nekje od leta 2000 dalje sicer že pretvarja, da bo/ne bo kandidiral za predsednika ZDA. Tokrat, to mu gre šteti v plus, se je za razliko od prejšnjih let uradno prfočkal.
Gospa, a ste se impresionirala?
Če bi bil resen glede predsednikovanja, najmanj dveh stvari res, ampak res ne bi delal: ne bi žalil žensk in ne bi poniževal Latinoameričanov. To sta dve izjemno pomembni demografski volilni skupini (ženske predstavljajo večino elektorata, Obami so 2012 prinesle zmago), o katerih resni kandidati govorijo spoštljivo, zelo resno razmišljajo in tudi delajo na tem, kako pridobiti njihove glasove. Trump dela ravno nasprotno. Pred 20-imi leti in več bi to šlo normalno skozi, danes je glede na dostopno statistiko to povsem zgrešeno. Zgrešeno je bilo seveda tudi prej, a se na glasovih ni poznalo.
Republikanski predsedniški kandidati so večino ženskih glasov nazadnje dobili leta 1988, vse odtlej pa v tej demografski skupini izgubljajo.
Trump se je že na prvem soočenju republikanskih kandidatov streljal v nogo, ko je pojasnjeval zgodovino svojih seksističnih tvitov. Izjemno priljubljeno moderatorko FOX News Megyn Kelly, ki ga je o tem spraševala, pa je po debati še res grobo napadal. Ampak res grobo. “Kramp” epskih razsežnosti. Plus, če si republikanec in kandidat za predsednika, potem s FOX News-om pač ne greš v vojno. Nikoli in nikdar. Ker imajo enostavno prevelik vpliv na bazo volivcev, ki jih nagovarjaš.
Podobno neotesan in nesramen je tudi, ko govori o Mehičanih v ZDA: “Posiljevalci, kriminalci in preprodajalci drog so.” Ko ga prosijo, da razloži svoje izjave, ponavadi odgovarja, da se je “pogovarjal z nekaterimi ljudmi”. S podatki jih ne more utemeljiti. Še več, debelo se laže.
Priseljenci z juga postajajo na ameriških volitvah vse pomembnejši volilni blok. Zato nikakor ne preseneča, da smo v zadnjih nekaj volilnih ciklusih med kampanjami vse pogosteje poslušali kandidate za predsednika občasno govoriti tudi po špansko. Ne zato, ker bi naenkrat odkrili ljubezen do tega jezika, ampak izključno zato, ker so od leta 2003 dalje Latinoameričani največja manjšina v ZDA. Tudi zato velja Jeb Bush, ki jezik obvlada (poročen z Mehičanko), eden resnejših kandidatov za prestol, podobno Marco Rubio, čeprav dvomim, da so razmere v ZDA že godne za to, da bi državo vodil potomec Kubancev.
Resen kandidat za predsednika ZDA priseljence iz Latinske Amerike resno jemlje in ker Trumpa Bela hiša zares ne zanima, si takšne izpade zlahka privošči. Mogoče ‘privošči’ ni najbolj primerna beseda, šokantne izjave načrtuje, saj je to recept za zagotovljeno pozornost v medijih.
POP IN Trump
Reakcije medijev na Trumpovo kandidaturo je odlično povzel Chris Cilizza, avtor političnega bloga The Fix na Washington Postu: “On je neke vrste prometna nesreča kandidat. Veš, da ne bi smel upočasniti vozila zato, da buljiš, ampak ti je hkrati jasno, da boš storil prav to.”
Namesto, da bi mediji narekovali tempo in ljudem pomagali ločevati zrnje od plev, slediju diktatu ratingov. Podobno politiki, namesto, da bi vodili, spremljajo javnomnenjske raziskave, temu pa prilagajo tudi vsebino.
Pozdravljam proaktivno odločitev glede spremljanja Trumpove kampanje, ki so jo pred časom sprejeli v uredništvu Huffington Posta. Njegove kampanje namreč ne pokrivajo kot politične, ampak so ga preselili v POP IN sekcijo, med zabavo: “Razlog za to je preprost: Trumpova kampanja je stranski šov. Ne bo nas preslepil. Če vas zanima, kaj ima The Donald povedati, boste vsebino našli poleg naših zgodb o Kardashianovih in The Bachelorette.” To je njegov domet. (op. Trumpov odgovor)
Trumpovi vrtoglavo visoki odstotki priljubljenosti v tej fazi kampanje ne povejo veliko drugega, kot da je od vseh kandidatov eden najbolj prepoznavnih in da imajo ljudje pač radi resničnostne šove. Podobno “radi” so denimo imeli v kampanji 2008 Giulianija ali pa 2012 Gingricha, pa sta oba hitro odpadla, ko je šlo zares.
Trump je dober za zabavo. S svojimi seksističnimi in rasističnimi izpadi medijem na žalost prinaša veliko klikov in odlične odstotke gledanosti. Zato ga “vsi” radi vidijo, mnogi si želijo, da bi čim dlje zdržal v igri, pišejo o njem kot o resnem kandidatu. Za politiko Trump vsekakor ni dobra novica.
You’re fired!
Sodeč po besedah Trumpovega dolgoletnega svetovalca Rogerja Stonea, ki ga je pred dnevi menda odpustil, slednji sicer trdi, da je sam dal odpoved, se The Donald na predvolitve sploh ne pripravlja. Ne gradi organizacijske strukture v zveznih državah s prvimi predvolitvami in zborovanji (v moderni dobi še noben kandidat za predsednika ni zmagal, če ni dobil Iowe ali New Hampshirea ali obeh), ne testira terena, nima načrta za oglaševanje, izdelanih politik …
Trump je tempirana bomba, za katero nikoli ne veš, kdaj bo eksplodirala. V okolju, kjer te konkurenti in mediji lovijo za vsako vejico, je za uspeh v kampanji nujno ekipno delo. Trump pa ni ekipni igralec. Redko koga posluša, pa še takrat dela po svoje. Tudi zato nima nikakršne podpore v vodstvu republikanske stranke. Ker je nepredvidljiv, ker je povedal, da je edino on lahko zmagovalec predvolitev, kogarkoli drugega naj ne bi podprl in ker jih še vedno draži z možnostjo, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat. Za republikance pa bi bilo to zelo slabo. Njihovi glasovi bi se na splošnih volitvah delili, za Trumpa demokrati ne bi glasovali, prav lahko pa bi se v tem primeru ponovila zgodba iz leta 1992, ko je neodvisni kandidat Ross Perot jemal glasove Bushu st., da je potem zmagal Bill Clinton.
Ameriške politične kampanje so na minuto sprogramirani dogodki. Vsa stališča, vsi soundbajti, oblačila, frizura, stiski rok, malice, kosila in večerje, pijače, lokacije pojavljanja, osebe, s katerimi se srečujejo … vse je natančno in vnaprej določeno. Izjeme so redke, uspeh pa odvisen tudi od tega, kako naravno izgleda kandidat, ko vse to počne.
Trump je naraven nastopač, ampak ameriške politične kampanje so tek na dolge proge, ki vključuje še kaj drugega kot “jst bom vse zrihtu”.
Pomladni in poletni meseci so običajno tisti, ko se kandidati bolj kot ne v glavnem predstavljajo, kdo so in kaj so. Razen Trumpa in Busha od republikanskih kandidatov Američani zares ne poznajo nikogar drugega. Tudi zato je Trump v anketah visoko. Bolj kot bodo blizu prva glasovanja (februar 2016), natančnejše odgovore bodo morali kandidati ponuditi glede zunanje, notranje in varnostne politike. Trump teh odgovorov nima. Spomladi in poleti to še gre, z vsakim mesecem, ko so bližje glasovanja, pa bo precej težje.
Zima prihaja
Pomemben kazalnik, kako dobro ali slabo gre kandidatu, je tudi denar, ki ga uspe nabrati za svojo kampanjo. Trump seveda lahko do neke mere financira samega sebe, ne zmore pa celotne kampanje, ne glede na širokoustenje, koliko milijard, da je vreden. Zato so tam sponzorji in donatorji. Pogled na spodnjo grafiko kaže, da ga (še) ne jemljejo prav resno. In če ga potencialni financerji ne jemljejo resno ob tako vrtoglavih odstotkih “priljubljenosti”, potem …
Z naskokom največ sredstev je do konca junija, ko so morali poročati, zaenkrat zbral Bush in njegovi Super PACs (120 mio $), sledijo mu Clinton (67,8 mio $), Cruz (52,5 mio $) in Rubio (42 mio $). Trump je 17. po vrsti. To se bo sicer gotovo še spremenilo v njegov prid.
Vse, kar ima, so nerealno visoki ratingi in mediji. Ampak slednji so dvorezen meč. Po prvem soočenju je že ihtal, kako težka vprašanja naj bi mu zastavljali, pa še niti zares niso začeli. Ko se obrne to kolesje, bo šele zabavno. David C. Johnston, The National Memo, je pripravil zanimiv seznam 21-ih vprašanj za Trumpa, pa fino bi bilo slišati tudi, kako so za 50 dolarjev in “manj kot tri ure dela” najeli igralce, da so ploskali ob razglasitvi njegove kandidature, da “ljubezni”, ki jo bo kmalu deležen od kolegov kandidatov, niti ne omenjam. Za zdaj ga taglavni še šparajo, ker računajo na to, da se bo samouničil. Kakšno idejo pa se bo verjetno dalo dobiti tudi iz sveže objavljenega dokumentarca Trump: What’s The Deal?, ki je bil 25 let v čakalnici.
Trump je demokrat
Trump dela, kar dela, ne zato, ker bi bil proti demokratom, ampak nasprotno, zato, ker v resnici navija za njih 🙂 . V zgodnji fazi kampanje bo mešal štrene resnejšim republikanskim kandidatom in jemal kisik tistim, ki res imajo kaj povedati. Ne bi me pa presenetilo, če bo proti koncu leta intenzivno začel iskati izgovore za izstop iz republikanske tekme.
Trumpu se predvolitev zares ne da igrati, ker so drage, ker so veliko dela in ker obstaja velika verjetnost, da bi intenzivnejša inšpekcija njegovega lika in dela na svitlo privlekla kaj problematičnega. In ker nerad izgublja. To je slab PR.
Tretja faza je edina, ki res utegne biti zanimiva. To pa je kandidatura neodvisnega kandidata. Če mu pri republikancih ne uspe, potem … Vrata še kar pušča odprta, vmes pa bo želel seveda iztržiti čimveč.
Ne vem, kako zelo verjetno je sicer, da bi Trump kandidiral kot neodvisni kandidat, še posebno zato ne, ker so nekatere zvezne države zaostrile pogoje sodelovanja na predsedniških volitvah. Gre za t.i. pravilo “sore loser” (op. zagrenjeni poraženec), ki prepoveduje kandidatu, da bi se na volilni glasovnici pojavil kot neodvisen kandidat ali kandidat katere tretje stranke, če se je v istem volilnem ciklusu prej že razglasil za kandidata katere druge stranke. Trump se uradno je. Poleg tega, da ima vsaka zvezna država svoja pravila glede sodelovanja na volitvah, bi moral kot neodvisni kandidat v vsaki od njih zbrati še dovolj veljavnih podpisov za kandidaturo. Pa še ne bi bilo konec. Zelo komplicirano je, veliko dela je in tudi prav poceni ni. Ampak se da 🙂 .
Skoraj gotovo pa bi olajšal delo demokratom, če se odloči za to možnost. Za demokrata se je v svoji strankarski karieri tako ali tako že predstavljal (ko je bil Clinton predsednik), HRC je pred desetimi leti, takrat še kot NY senatorka, sedela v prvi vrsti na njegovi poroki z Melanijo Knauss.
Trumpova kampanja prinaša delček prepoznavnosti tudi Sloveniji, vendar zgolj delček, ker Melania kaj dosti še ni bila v prvem planu. Kar je po svoje dobro, glede na njegove seksistične izjave. Kakorkoli že, zdi se, da bo prihodnja prva ameriška dama vsekokor nenavadna – ali bo prvič mehiškega izvora, ali bo prvič to moški, bo pokazal čas. Zagotovo pa ne bo Slovenka. Ali pač?
Avtorica: Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, kjer pišejo tisti, ki imajo kaj povedati. V okviru projekta Meta Dekleta se ukvarja z zagovorništvom žensk in pomaga spodbujati aktivno državljanstvo, na spletni strani Meta Znanost pa si z ekipo prizadeva za popularizacijo znanosti. V prejšnjem življenju voditeljica Športne scene, dopisnica 24ur iz Washingtona in poročevalka za slovensko edicijo BBC World Report. Na Twitterju jo najdete pod @DC43. Ne mara (g)rozin.
Ameriške volitve 2016 na Metini listi:
The Daddy of ‘em All (o gneči na republikanski strani in prvih soočenjih)
Opomba 1: Predvolitve se začnejo 1. februarja 2016 v zvezni državi Iowa. Tu je natančen razpored.
Opomba 2: Ameriške predsedniške volitve bodo 8. novembra 2016. Ja, prav ste prebrali, 8. novembra prihodnjega leta.
Opomba 3: Drugi mandat predsednika Baracka Obame se bo uradno zaključil 20. januarja 2017.
Ni vprašanje, ali lahko Trump zmaga na klasičen način, vprašanje je, ali so se “pravila” toliko spremenila, da lahko zmaga na trumpovski način.
Do zmage Obame, vprašanje, koliko jih je verjelo, da lahko zmaga črnc.
Do Clintona, je bila trava big no no, sedaj nobenega niti vprašajo ne več.
Ali lahko zmaga ženska?
In kje je tista točka, ko bo recimo še vedno na prvem mestu po anketah, in se bo v glavi “republikanskega vrha” začel pojavljati črviček dvoma: morda pa vseeno….
Nenazadnje, ali imajo demokrati pa res dobrega protikandidata? Ker Hillary meni tako ne deluje. Enkrat je že popušila. Ali je bilo dvakrat. In je trenutno demokratski favorit. Ampak favoriti ne zmagujejo, kot se rado pove v primeru Trump.
Obama ni zmagal, ker je črnc. Če bi kampanjiral na to finto, bi gladko izgubil. Zmagal je, ker je imel že 2007 fantastično grassroots podporo, ker je briljanten retorik, ker je odlično izkoristil nove medije in ker je bil talentiran politik. Na konvenciji 2004 je imel govor kot future kandidat.
Ali lahko zmaga ženska? Mislim, da ja, se pa v tem delu strinjam s tabo, da HRC ni tako ziher, kot jo skušajo prikazovati. Statistično gledano so te volitve itak tiste, ki bi jih “morali” R dobiti.
Kje je tista točka? Konec januarja oz. februarja po Iowi, tam je tista točka :). Če tam zmaga ali je zelo zelo blizu vrhu, se zna val zvaliti dalje. In ne, demokrati tokrat nimajo prav močne linije imo. Glede zmagovanja favoritov, ki avgusta dosegajo nebesa s priljubljenostjo … fail Giuliani, fail Gingrich, fail Thompson … zato nihče prav resno ne jemlje teh % spomladi in poleti. Decembra je to za gledati, pa še takrat je toliko failov, da … Po anketah ni za verjeti vsemu. Kup drugih dejavnikov je. Obama je bil po teh kriterijih čisti fail, HRC pa je premagal, ker je odlično izkoristil kaos primaries, ki ga je ona ignorirala. Njegov val je VAL postal aprila maja v letu volitev.
> Obama ni zmagal, ker je črnc.
Nisem napisal, da je zmagal ZATO ampak, da bi te kakšno leto pred njegovo zmago malce po zdravju povprašali, če bi napovedoval, da bo zmagal.
V bistvu je zabavno, da si glede na zbran denar lahko postavimo pri Trumpu vprašanje – Ali že lahko zmaga kandidat brez denarja? In to ravno Trump :-))
Sicer pa, če bi moral staviti, bi stavil na Carly Fiorina.
Trump sploh ne rabi kandidirati kot neodvisni kandidat. Na točki ko bo to možna opcija na mizi je dovolj že, da samo namigne uradnemu nominirancu republikancev, da mu lahko tako ali drugače odžre dovoljšen delež glasov za zmago in hitro se bo našel skupni jezik kaj kdo želi in hoče v zameno, da se to ne zgodi in da Trump izreče podporo kandidatu. Briljantna igra, kjer bo na koncu “zmagovalec” štiri leta garal v ovalni pisarni, Trump pa bo kot “poraženec” štiri dni po volitvah z dvajset let mlajšo ženo na kakšni eksotični lokaciji unovčeval brezplačno globalno publiciteto.
Ironija HRC je, da je v primerjavi z 2008 njen edini protikandidat tako radikalen, da ji sploh ni potrebno spreminjati agenda za dosego sredinskih in republikanskih glasov, pa bo vseeno izgubila, ker je zmagovalec 2008 že pokuril bonus dobre volje za demokrate in ker je bila že večkrat na napačni strani zgodovine in povezana z več kot eno zlorabo moči javnih funkcionarjev.
Mehiški (in ostali) ilegalni imigranti, ne Mehičani. Kako je SWEET kar Donald pocne <3
Hm, glede na to, da Trump zmaguje na jugu in da je Bush ze odstopil, je ta pripsevek na zelo trhlih temeljih. In tudi sam ze nekaj casa zivim na jugu Amerike in lahko vsak dan vidim, slisim, da so ljudje iz juga zelo nedobrodosli, se posebej zdaj, ko je veliko ljudi brezposelnih. Americani pac niso slovenci in poprimejo za vsako delo, ce je potrebno, ker tukaj ni take sociale kot pri nas. Na tej poti pa jim nasproti stoji armada poceni delovne sile iz Mehike. In ko zmesamo taksen koktail vemo kam pridemo. lp
kar je zapisano v kamen ne more biti spremenjeno, volitve bodo prekinjene sledil pa bo kaos