Zakaj hrano kuhamo?

"Le Moustier Neanderthals" , Charles R. Knight, 1920 (vir: Wikipedia)
Marin Medak
Marin Medak (foto: Ivan Župič)

Avtor:  Marin Medak, podjetnik in prvi Slovenec, ki je preveslal Atlantski ocean. Na Twitterju ga najdete pod @marinmedak.

Nekatere stvari naredimo vsak dan, ne da se sploh vprašamo, zakaj. So tako samoumevne kot dihanje in sonce na nebu. Ko sem pogledal TED predavanje znanstvenice Herculano-Houzel, mi je sploh prvič padlo na misel vprašanje, zakaj kuhamo. Znanstvenica preučuje možgane in je prva, ki ji je uspelo natančno oceniti število nevronov v naših možganih. Teh je približno 86 milijard. Preštela je tudi število nevronov v možganih glodavcev ter drugih primatov (šimpanzov in goril) ter ugotovila zanimive korelacije znotraj redov živali. Gostota nevronov v možganih primatov in glodavcev se zelo razlikuje. Pri isti masi vsebujejo možgani primatov veliko več nevronov. Zanimivo je tudi, da je gostota nevronov pri ljudeh, gorilah in šimpanzih približno enaka. Še en dokaz več za našega skupnega prednika in evolucijo.

V čem se torej ljudje razlikujemo od šimpanzov, s katerimi si delimo kar 95 % oziroma 98,5 % (odvisno od raziskave) identičnih genov? Odgovor se skriva v masi možganov. Ti pri odraslih šimpanzih, ki imajo okoli 50 kg, tehtajo približno 400 g. Pri odraslem človeku pa tehtajo možgani približno cel kilogram več.

Nevroni so me fascinirali že med študijem kibernetike v medicini na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Imeli smo kar nekaj predmetov, pri katerih smo se navduševali nad temi sestavnimi enotami možganov, ki nam omogočajo mišljenje, premikanje in nas ohranjajo pri življenju. Možgani so naš superračunalnik, strojna in programska oprema v enem. Zaradi teh svojih skoraj neverjetnih sposobnosti pa so kot celota energijsko zelo zahtevni. Posamezen nevron porabi zelo malo energije, a kaj, ko jih imamo (hvala evoluciji) kar 86 milijard! (vir) Od 20 – 25 % celotne energije, ki jo porabimo, gre v možgane. To je približno 500 kCal na dan. Te kalorije pa moramo zaužiti vsak dan. V današnjem svetu za večino ljudi to ni problem, trgovine so na vsakem vogalu, a pred nekaj milijoni let so naši predniki morali vso hrano sami nabrati in uloviti.

"Le Moustier Neanderthals" , Charles R. Knight, 1920 (vir: Wikipedia)
“Le Moustier Neanderthals” , Charles R. Knight, 1920 (vir: Wikipedia)

Richard Wrangham iz univerze Harvard je že leta 2008 postavil zelo zanimivo teorijo, da je za naš evolucijski preboj in povečanje mase možganov zaslužno kuhanje. Šimpanzi in gorile vsak dan porabijo za hranjenje 7-8 ur in s takšnim načinom hranjenja si večjih možganov enostavno ne morejo privoščiti. Celodnevno iskanje in prebavljanje surovih gomoljev, listja, sadja in nekaj malega surovega mesa lahko »preživi« samo (relativno) majhne opičje možgane. Najstarejši neizpodbitni dokazi o uporabi ognja so izpred milijon in pol let, a se letnica vedno znova pomika še bolj v zgodovino. Najstarejši dokaz o uporabi ognja za kuhanje pa je izpred milijona let.

Homo erectusi so sprva uporabljali ogenj za gretje in zaščito pred živalmi (ne samo zvermi, tudi mrčesom), potem pa so po kakšnem spletu srečnih naključij odkrili kuhanje. Mogoče se je eden (!) izmed njih spotaknil in ponesreči so gomolji odleteli v ogenj ter sprožili novo poglavje v evoluciji. Ker hrane niso želeli vreči stran, so jo pojedli in ugotovili, da jim je bolj všeč kot tista surova. Zakaj? Ker smo narejeni tako, da že sami po sebi prepoznamo bolj hranilno hrano in zato imamo tako radi sladke stvari. Ko so teorijo preizkušali na šimpanzih, so ugotovili, da imajo tudi oni raje kuhano meso in zelenjavo kot tisto surovo. (vir) Dr. Wrangham ocenjuje, da je kalorijski izkoristek kuhane zelenjave za 25-50 % boljši od surove, pri mesu pa celo do več kot 100 %.

Ko se naši predniki niso bili primorani več ves dan potepati, da bi nabrali zadosti hrane, so se lahko posvetili drugim stvarem. Že sam obred kuhanja in sedenja ob ognju je bil dobra iniciativa za razvoj govora, petja, skupnosti … in posledično večjih možganov, ki smo si jih lahko energijsko privoščili. Vse te stvari so nam omogočile še učinkovitejše preskrbovanje s hrano, kot pozitivna povratna zanka, ki sama sebe potiska naprej.

Evolucija se ni končala, še vedno poteka, hitreje kot kadarkoli prej. Le da se ta trenutek ne večajo možgani v naših lobanjah, ampak tisti zunaj nas. Superračunalniki in internet, roboti in umetna inteligenca. Upam, da ne bomo nikoli outsourcali možganov, ampak da bomo vsi znali čim več in se zavedali, kakšen nevronski biser imamo v glavi. Kako že gre tisti vic? Pameten telefon, glup lastnik?

 

Zapisi izpod digitalnega peresa Marina Medaka:

Preprosta družba z omejeno odgovornostjo – p. d. o. o. (december 2013)

PS = SDS (+ dober PR) (avgust 2013)

Napumpani s strahom in v pričakovanju najhujšega (april 2013)

Naslednji je Janković (marec 2013)

Brez jajc in morale (januar 2013)

Avioni in iPhoni (december 2012)

Protestniki smo zmagali (december 2012)

Transparentnost in obljube, ki izginejo po volitvah (oktober 2012)

Mešanje dreka (oktober 2012)

Mlade nas je strah (september 2012)

 

Več od Marin Medak

Transparentnost in obljube, ki izginejo po volitvah

Rad imam učinkovitost. To je tista vrlina, ki ti omogoči, da spiš...
Beri dalje