Zakaj konjsko meso namesto govejega?

Avtor: mag. Dejan Židan, podpredsednik Socialnih demokratov, poslanec in nekdanji minister za kmetijstvo

Nova evropska prehranska afera je v znamenju konjskega mesa. Ta afera pa dobiva v Sloveniji povsem nepričakovan zaplet. Pred zrcalo je namreč postavila sistem zagotavljanja varne hrane v naši državi. Slika, ki jo vidimo, pa nam ne more biti všeč. Kaj se dogaja:

1.     Evropski sistem temelji na zahtevi, da so za proizvodnjo varnih živil odgovorni proizvajalci, ki morajo tudi jamčiti za svoje postopke in produkte (mimogrede, v stari Jugoslaviji je potrdilo o zdravstveni ustreznosti živil izdal državni veterinar, zato je bilo neposrednega nadzora in opravljenih analiz bistveno več). Državni organi le nadzirajo, če proizvajalci delajo po načelih zagotavljanja varne hrane, glede na oceno tveganja pa izvajajo tudi monitoring.

2.     Pod strahovitim pritiskom po zniževanju cen hrane občasno proizvajalci klecnejo. Ne upoštevajo več vseh varnostnih protokolov ali pa začnejo uporabljati cenejše surovine, ki so lahko dvomljivih lastnosti. Lep primer takšnega početja so dioksinske afere, kjer so želeli proizvajalci krme potrebne, a drage energetske surovine, zamenjati s stranskimi produkti iz raznih industrijskih obratov.

3.     Do zdaj je bil sistem zagotavljanja varne hrane v Sloveniji na nadpovprečnem nivoju, kar so nam priznavale tudi tuje kontrole. Delno je bil razlog za takšno stanje zgodovinski, saj so dobre navade iz stare države še vedno prisotne. Pomembno vlogo pa igra tudi zavest kmetov in živilsko predelovalne industrije. Konzervativni način razmišljanja in delovanja, ki bi bil marsikje nezaželen, v tej panogi preprečuje nevarne eksperimente.

4.     Se je pa lansko leto zgodilo nekaj nezaželenega. Želja po stalnih reorganizacijah je posegla v sistem zagotavljanja varne hrane. Prišlo je do združevanja služb, a ni bilo politične moči, da bi se to zgodilo v celoti. Tako je nastala Uprava za varno hrano in veterinarstvo, del pristojnosti nad področjem pa je še vedno drugod (recimo na zdravstveni in kmetijski inšpekciji). Strah pa me je zlasti linearnega zmanjševanja stroškov. Ni se vprašalo, ali so nekateri postopki in sistemi že racionalizirani, in, ali sploh obstaja rezerva. Posledica takšnega delovanja (in enostavnih računskih napak pri načrtovanju že lanske porabe) je opazen krč v sistemu. Ni dovolj denarja za plače, ugiba se o zadostnem denarju za potreben nadzor.

5.     Trenutna afera »konjsko meso« je bolj tvegana kot skušata  evropska in domača oblast zdaj predstaviti. Ne gre za enostavno napako v označevanju in zavajanju o vrsti mesa. Konjsko meso je namreč dražje od govejega. In če bi se zavajalo zaradi cene, potem bi v konjskih izdelkih iskali goveje, piščančje ali katero drugo cenejšo vrsto mesa in ne obratno. Prisotnost konjskega mesa v govejih izdelkih pomeni sum nečesa drugega. Gre za sum, da so skušali v prehransko verigo vključiti meso živali, ki ni primerno za prehrano ljudi.

6.     Kje je ozadje? Pomemben del konjev namreč NE SME končati v prehrani za ljudi. To so konji, ki se uporabljajo v športne, dresurne ali podobne namene. Pri teh živalih je namreč dovoljeno uporabljati pripravke in zdravila, ki nikakor ne smejo priti v našo prehrano. In zato, ker je to dovoljeno, takšne živali uradno ne smejo končati v klavnicah. Če pa to prevarantom uspe, pridejo do lepega in obilnega zaslužka. Zato je pojav konjskega mesa kot nadomestka za cenejšo govejo skrajno sumljiv.

7.     V resnih državah so odreagirali pravilno. Takojšnji odvzemi vzorcev in analitične preiskave, ki niti niso pretirano drage. Kako pa je odreagiral sistem v Sloveniji? Državne nadzornike, ki jih je vedno manj, so poslali, da pregledajo deklaracije izdelkov!? Kakor, da se je pričakovalo, da bo na etiketi pisalo: Hej, nadzornik, v tem izdelku je pa nedovoljeno konjsko meso. Ob tem pa se čaka na navodila iz Evropske komisije, da je potrebno vzorčiti. Čakajo se torej napotki, da se naredi tisto, kar so resne države naredile takoj same.

8.     Sistem zagotavljanja varne hrane je v preteklosti deloval učinkovito. Sami smo odreagirali hitro. Še vedno imam v spominu hiter odziv ob aferi s kumarami. Nekaj ur po prvih podatkih o težavah v Nemčiji so bili naši inšpektorji že na terenu, vzorčili so izdelke in jih dostavljali v laboratorije. Ti laboratoriji pa so delali tudi čez praznike in vikende.

Afera s konjskim mesom je pokazala, da je sistem postal slabše odziven. Nedokončana reorganizacija, dodatno zmanjševanje zaposlenih in zmanjševanje denarja za delo in analize pa lahko ogrozijo nas potrošnike. Zato naj bo ugotovljeno stanje razlog, da razmislimo in ponovno usposobimo sistem za hitrejše delovanje in odzivnost.

P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorja zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.