Zelemenjava je super zabava

Avtorica: Darja Fišer, že četrto sezono docentka brez docentskega mesta in vrtičkarica brez lastnega vrta. Med sanjarjenjem, da se ji nekoč vendarle uresniči prva želja, neutrudno koplje po korpusih in iz njih lušči besedno zlato. Namesto mencanja glede druge manično tlači korita na balkon in si sposoja grede od someščanov.

Ko se ne veriži nad tipkovnico ali motiko, prazni iphonovo baterijo, gladi mačka in zrači psa, ne nujno v tem vrstnem redu. Trudi se naučiti uporabljati bormašino in postati odvisna od teka, zaenkrat oboje neuspešno. Bočno obvlada edinole branje knjig, parkiranje avta sodi na polico z znanstveno fantastiko. Obožuje vijuganje po mestu s kolesom. Abonirana v visokogorju. Za urejanje nohtov ji vedno zmanjka časa. Ali pa nohtov. Ko tvita, je @dfiser3.

Kaj je Zelemenjava

Na Zelemenjavi menjamo semena, sadike, pridelke, recepte, izkušnje in navdihe z domačega vrta. Cilj Zelemenjave je, da na solidaren in zabaven način poveže vse navdušence dobrot in lepot z domačega vrta ter to navdušenje raztrosi tudi med ostale someščane. Zelemenjava vabi vse brez izjeme: vrtnarske guruje in popolne začetnike, mlade in stare, take z enim samim lončkom na balkonu in tiste s kilometrsko njivo. Menjalno valuto in tečaj vsakič sproti določata menjalca sama, npr. 2 bučki za 1 glavo solate, štejejo pa tudi nasmehi, nasveti, sokovi, marmalade ipd., izogibamo se edino menjavam za denar. Zelemenjavi se lahko pridružite pod krošnjami na Taboru, pa tudi na Facebooku in Twitterju.

Rojstvo Zelemenjave

Najprej je bila gajba sadik, ki so nujno potrebovale nov dom, ker je bil moj od vseh vsaj približno razumnih duš soglasno razglašen za neprehodno džunglo in mi je grozila prisilna izselitev. Z idejo, da jih v trenutku šibkosti, ko se človek zaradi prijetnega občutka v polnem želodcu ne zaveda posledic svojih dejanj, podtaknem vsem frendicam, ki niso alergične na klorofil, sem se maksimalno potrudila še z jabolčno pito. Pa je sadik zmanjkalo dvakrat prej kot pite, čeprav je bila fenomenalna. Ne samo, da sem bila ob koncu večera v načrtovanem minusu s sadikami, pridelala sem tudi povsem nepričakovan plus s koristnimi vrtičkarskimi nasveti. Navdušenim frendicam sem morala pri Svetem Werenfridu, zaščitniku zelenjavnih vrtov, zaobljubiti, da ob letu osorej sledi repriza.

Seveda smo se potem naslednjo pomlad začele sliniti že ob semenih in seveda je vsaka poznala še dve navdušenki, ki bi tudi radi prišli. Moj kavč kar naenkrat ni bil več dovolj velik, že za vsa ponujena semena ne, kaj šele za frendice. In smo šle v KUD France Prešeren, ki je eden najbolj domačnih javnih prostorov, kar jih poznam. Dogodek je bil všeč tudi Semenarni, ki nam je podarila cel kup semen. Terna. Drenjalo in menjalo se je, da so se mi od navdušenja kar malo potile dlani, domov pa sem prinesla vse od črnega paradajza do mehiških kumaric.

Od takrat naprej Zelemenjava živi precej burno življenje, ki ji ga ne bi pripisale niti najbolj hiperaktivne vile rojenice. Čeprav še vedno povsem neinstitucionalizirani, brez kakršnega koli proračuna in seveda temu primerno ne(st)resni, smo se na povabilo ekipe ProstoRož preselili v park Tabor. Kar naenkrat nismo več samo menjali, ampak na pobudo društva Zeleni prstki začeli prirejati tudi vrtno obarvane brezplačne delavnice za otroke, kjer uporabljamo izključno reciklirane materiale. Družiti smo se začeli tudi na družbenih omrežjih, kjer se dogovarjamo o novih pobudah in srečanjih ter podarjamo presežke pridelane zelenjave vsem, ki je nimajo, pa si je želijo. Med njimi je največ brezposelnih, veliko pa je tudi enostarševskh in velikih družin ter upokojencev.

Na žalost so časi taki, da številni za pridelavo domače zelenjave nimajo pogojev ali časa, marsikdo pa si kvalitetne zelenjave sploh ne more privoščiti. A na srečo je predaja odvečnega pridelka je zelo preprosta (obvestilo objavite na naši fb strani in se z interesenti dogovorite za kraj in čas prevzema), nas nič ne stane in nam ne vzame veliko časa, zato bi bilo škoda, da slastna zelenjava, ki ste jo s trudom pridelali, roma na kompostnik samo zato, ker je imate odveč ali se odpravljate na dopust.

Poletna Zelemenjava (20.7. od 11. do 14. ure, park Tabor)

Na poletni Zelemenjavi bomo menjali pridelek z vrta, zelišča, čaje, sezonske recepte in nasvete, pa tudi sadike za jesensko trgatev, trajnice in sobne rastline. Pridružile se nam bodo prostovoljke iz društva Zeleni prstki, ki nas bodo naučile izdelati vrtne lučke ne lučke in lampijončke in oblikovati zelemenjavni nakit, čaka pa nas tudi zanimiva knjižna delavnica Prva srečanja.

Zaključna Zelemenjava (24.8. od 13. do 15. ure, park Tabor)

Na zaključni Zelemenjavi se bomo s kupom ustvarjalnih, izobraževalnih in zabavhih aktivnosti, ki smo jih pripravili s pomočjo številnih prostovoljcev, nagradili za vrhunsko sezono. Pod vodstvom društva Zeleni prstki bomo iz domačih dišavnic šivali igračke za mačke in izdelovali dišave za bistre glave. Danijel Mihelj bo pripravil tekmovanje iz ločevanja gospodinjskih odpadkov. Sodelavci projekta Onkraj gradbišča bodo za nas odprli vrata svojega skupnostnega urbanega vrta in nas popeljali na ogled gredic. Pravično trgovino Moja štacuna bo predstavila Lilijana Brajlih, kantavtor Jošt pa bo za pravo slavnostno vzdušje muziciral v zameno za korenček, bučko in ostale vrtne dobrote. Iz podarjenih plodov bomo pod mentorstvom kuharskega velemojstra Janeza Bratovža, ki je prav tako navdušen vrtičkar, pričarali še najboljšo Zelemenjavno pojedino vseh časov.

Zelemenjavna v prihodnjih sezonah

Gibanje je v javnosti naletelo na izjemno pozitiven odziv, kar se mi zdi fantastično in se zahvaljujem vsem, ki so na dosedanjih srečanjih sodelovali. Pojma nimam, kako se bo Zelemenjava razvijala naprej, ker se nam projekt skoraj vsak dan zasuče v kako povsem nepričakovano smer. A bi bila izjemno ponosna, če bomo z zabavnimi in solidarnostnimi srečanji nadaljevali. V čast bi mi bilo, če nam bo uspelo someščane navdušiti, da si na okenskih policah, balkonih, terasah in gredicah ustvarijo oaze zelenja, ki jim bodo polepšale bivanje v mestu in izboljšale jedilnik. Želimo si tudi sodelovati pri ozaveščanju o pomenu shranjevanja domačih semen, vzgoje lastnih sadik in si prizadevati za zmanjševanja količine zavržene hrane. Seveda bi bilo super, če bi zelemenjavno idejo posvojili tudi prebivalci drugih mest in se s svojimi pridelki začeli družiti pod svojimi krošnjami. Sanjamo še o zelemenjavnem zemljevidu z označenimi javnimi površinami, kjer raste npr. sadno drevje, ki ga prebivalci lahko obirajo. Z obiranjem dozorelega sadja bi prebivalcem omogočili dostop do brezplačenega in kvalitetnega sezonskega sadja, prav tako pa bi tudi zmanjšali onesnaženost, ki ga neobrano sadje povzroča, ko dozori in pade z drevesa ter nato propada na tleh. Naravnost zelemenjastično pa bi bilo, če bi nam uspelo povezati tudi ljudi, ki vrtove imajo, a jih ne morejo ali ne želijo obdelovati, s tistimi, ki bi to z veseljem počeli, če bi le imeli kje. Obdelovalci bi se za izposojene grede zaposlenim ali ostarelim lastnikom zemljišč lahko oddolžili s košarico svežih pridelkov, obrezali drevje, pokosili okoli hiše, sprehodili kužka, popazili otroka in podobno. S tem bi bilo v mestu nasmejanih še več obrazov, zapuščeni vrtovi pa ne bi več žalostno samevali. Seveda si na Zelemenjavi zelo želimo tudi vaših predlogov, tako da bomo presrečni, če se nam oglasite s kakšno zanimivo zelemenjavno idejo, se nam s svojim pridelkom pridružite pod krošnjami ali pa poklepetate z ostalimi zelemenjalci na Facebooku.

P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorice zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.