10 mitov o sladkorju

1. SLADKOR JE HRANA ZA MOŽGANE

Sladkor je vir nepotrebnih, zdravju škodljivih kalorij. Za razliko od maščob, beljakovin in kompleksnih ogljikovih hidratov, sladkor ne nudi nobene hranilne vrednosti in ga telo ne potrebuje. Na prekomeren vnos sladkorja, zlasti v tekoči obliki, smo občutljivi vsi. Njegov prekomeren vnos škodi tako otrokom kot odraslim in to tako suhim kot tistim z normalno ter prekomerno telesno maso.

2. SLADKOR JE PRISOTEN ŽE V NARAVI

Drži. Sladkor v celem neobdelanem sadju in laktoza v mleku spadajo med naravno prisotne sladkorje. Problematični so prosti sladkorji. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so prosti sladkorji: »Sladkorji in sirupi, ki so dodani hrani ali pijači pri proizvodnji ali pripravi hrane s strani proizvajalca, kuharja ali potrošnika. Vključujejo naravno prisotne sladkorje v medu, sirupu in sadnih sokovih, ne pa naravno prisotnih sladkorjev v sadju (fruktoza) in mleku (laktoza).« Še varna zgornja meja, ki ne povzroča zdravstvene škode, je do 5 % energijskega vnosa/dan, kar je celo za odrasle bistveno manj od količine sladkorja, ki ga vsebuje ena sama mala plastenka Coca Cole (vsebuje 39 g sladkorja/335 ml).

3. SLADKOR JE SLADKOR. V TRDI ALI TEKOČI OBLIKI.

Pijače z dodanim sladkorjem so mnogo bolj škodljive, kot številna zaužita hrana. Imajo namreč nenaravne lastnosti, ker vsebujejo skoraj “nevidne kalorije”. Njihovih kalorij v tekoči obliki organizem ne zazna dobro in jih ne nadomešča, kar poruši uravnavanje apetita. Če nekdo za zajtrk zaužije kruh z energijsko vrednostjo 200 kcal, bo v preostalem delu dneva naravno nadomestil in zaužil 200 kcal manj. Če pa popije 200 kcal v obliki pijače z dodanim sladkorjem, njegovo telo tega ne bo povsem nadomestilo z zaužitjem 200 kcal manj v preostanku dneva.

Pijač z dodanim sladkorjem ne bi smeli uvrščati med ustrezno hrano in pijačo, temveč v kategorijo nevarnih snovi, kot so trans-maščobe, alkohol in tobak.

4. PITJE SLADKIH PIJAČ PRI SLOVENSKIH MLADOSTNIKIH NI PROBLEM

Glede na študijo, ki smo jo opravili na Pediatrični kliniki, slovenski mladostniki pijejo prevelike količine pijač z dodanim sladkorjem, ki so glavni vir dodanih sladkorjev v prehrani slovenskih mladostnikov. Uživanje pijač z dodanim sladkorjem je potrebno zmanjšati, povečati pa vnos vode, kar bi dosegli s spodbujanjem mladostnikov, da pijejo vodo, mineralno vodo ali nesladkan čaj.

Glede na raziskavo Svetovne zdravstvene organizacije o zdravstvenem obnašanju šoloobveznih otrok (HBSC študija), v kateri je sodelovalo 38 evropskih držav in Združene države Amerike (ZDA), so slovenski mladostniki preveč pogosto posegali po sladkih pijačah. V študiji so slovenski 15-letniki povsem na vrhu izmed sodelujočih držav iz Evrope in ZDA glede na pogostost pitja sladkih pijač. Slovenski 11-letniki so bili na drugem, 13-letniki pa na tretjem mestu. Najvišjo pogostost pitja PDS na dnevni osnovi v Sloveniji so poročali 15-letni mladostniki (fantje 49 %, dekleta 39 %), sledili so 13-letniki (fantje 41 %, dekleta 31 %) in 11-letniki (fantje 36 %, dekleta 27 %).

5. SADNI SOKOVI NE VSEBUJEJO DODANIH SLADKORJEV

Vsebujejo pa proste sladkorje, ki jih je potrebno, glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, omejiti v prehrani. Sadni sokovi vsebujejo 5-17 % prostega sladkorja (23-71 kcal/100 ml).

6. OZAVEŠČATI MORAMO PRIČETI ŽE V ŠOLAH

Prepozno. Problematika pitja sladkih pijač se prične že ob rojstvu oz. že v času nosečnosti in dojenja. Študija o pitju kaloričnih pijač pri dojenčkih, ki so jo opravili v petih evropskih državah, je pokazala, da dajejo starši tako dojenim, še pogosteje pa nedojenim dojenčkom, sladke pijače že v prvih mesecih življenja, kar je povsem v nasprotju s priporočili. Poleg tega že v lekarnah prodajajo sladke instant čaje, kar je v nasprotju s priporočili.

7. MOJ OTROK NE PREJEMA SLADKIH PIJAČ V ŠOLI, SAJ IMA ŠOLA NAZIV “ZDRAVA ŠOLA”

Ne drži. V Sloveniji se sladke pijače aktivno tržijo otrokom in mladostnikom. Otroci prejemajo sladke pijače (sladkane čaje, sirupe za razredčiti z vodo ali celo nektarje) v večini vrtcev in šol, celo v tistih, ki imajo naziv »zdrava šola«. Projekt »Voda zmaga« za spodbujanje pitja vode v slovenskih šolah je pokazal, da se da s pravilnim pristopom otroke uspešno odvaditi od pitja sladkih pijač.

8. LJUDJE VEDO DOVOLJ O PIJAČAH Z DODANIM SLADKORJEM IN SLADKORJU

Pomembno je, da informiramo ljudi o nevarnosti pitja pijač z dodanim sladkorjem in ljudi seznanimo z dejstvom, da je nevarnost debelosti enaka kot kajenje in da so pijače z dodanim sladkorjem in nezdrava prehrana enako škodljivi kot kajenje. Prav tako je pomembno, da vedo, da ima skoraj 80 % industrijskih izdelkov dodan sladkor.

sladkor
(foto via Wikipedia)

9. LJUDJE SO SAMI KRIVI, ČE PIJEJO PIJAČE Z DODANIM SLADKORJEM

Po mnenju nutricionista, epidemiologa dr. dr. Erica Dinga s Harvarda, bi morali proizvajalci, ki polnijo trg s pijačami z dodanim sladkorjem, plačati škodo, ki jo s svojimi pijačami povzročijo družbi, podobno kot morajo tovarne plačati za onesnaževanje okolja. Proizvajalci pijač morajo razumeti svojo socialno odgovornost, ki so jo dolžni odplačati. Trenutno njihovi dobički ne odsevajo njihovega celotnega vpliva na bolezni, ki jih povzročajo pijače z dodanim sladkorjem.

Vlada se mora zavedati, da prenizke cene nezdravih pijač spodbujajo njihovo pitje, kar poviša stroške za zdravstvo. Izredno težko bi podražili vso nezdravo hrano. Prvi korak bi bil, da se tistim, ki proizvajajo pijače z dodanim sladkorjem, naprti »zdravju sovražne takse«, analogno, kot je to pri tobaku. Kajenje povzroča celo vrsto bolezni. V ZDA plačajo tobačne tovarne stroške zdravljenja v vsaki državi za neželene zdravstvene učinke kajenja. Tobačne tovarne plačajo mnogo za narejeno zdravstveno škodo družbi, proizvajalci pijač z dodanim sladkorjem pa so pomemben naslednji korak, ki se ga moramo lotiti.

Tovarne, ki onesnažujejo okolje, morajo plačati za čiščenje njihovih škodljivih odpadnih produktov. Enako bi morale proizvajalke pijač z dodanim sladkorjem odgovarjati za debelost, diabetes, bolezni srca in številne druge bolezni, ki jih povzročijo.

10. DEBELOST NI TAKO VELIK PROBLEM, KOT SE GA SKUŠA PRIKAZATI

Debelost je ubijalec številka ena tako v razvitih državah kot v državah v razvoju. Glavni ubijalec v številnih državah v razvoju niso infekcijske bolezni, ampak kronične bolezni srca in ožilja, rak in diabetes, torej z debelostjo povezane kronične bolezni. Številne nevladne organizacije se osredotočajo na malarijo, na zdravljenje tuberkuloze, ampak mnogo bolj se moramo osredotočiti na kronične bolezni, ki jih povzročajo nove nevarnosti, kot so na primer pijače z dodanim sladkorjem.

 

Dr. Nataša Fidler Mis (foto: osebni arhiv)
Dr. Nataša Fidler Mis (foto: osebni arhiv)

Avtorica: dr. Nataša Fidler Mis, profesorica prehrane in dietetike na Biotehniški in Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je na Pediatrični kliniki, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ukvarja se s prehrano nosečnic, doječih mam, dojenčkov, otrok in mladostnikov. Je nekdanja štipendistka nemške vlade (DAAD), s pomočjo katere je opravljala doktorat v Muenchnu in ima licenco prehranske svetovalke v okviru Nemškega združenja za prehrano (DGE). Je članica Odbora za prehrano pri European Society for Pediatric Gastroenterology, Hepatology and Nutrition (ESPGHAN, krovno združenje strokovnjakov iz področij gastroenterologije, hepatologije in nutricionistike), ki pripravlja priporočila za zdravljenje in prehrano otrok. Veliko prostega časa posveča zavzemanju za bolj zdravo in okolju prijazno prehrano otrok in mladostnikov. O škodljivih učinkih sladkorja, sladkih pijač in plastenk pa tvita na @nfilde.

 

Več od Metina lista

Why I am glad to have received the Jesenko Award

Every year, the Biotechnical Faculty presents the Jesenko Award to an individual...
Beri dalje