Enakost spolov. Zakaj? Ker le načelo enakosti spolov sočasno združuje A) pravni vidik enakosti – tj. enakopravnost spolov oziroma enake pravice in obveznosti za vse ne glede na spol (npr. 14. člen Ustave) – in B) družbeni vidik enakosti – tj. enake možnosti za vse ne glede na spol (npr. politika spolnih kvot za zagotavljanje enake participacije žensk in moških v procesih političnega odločanja; politika očetovskega dopusta za omogočanje enake vključenosti žensk in moških v vzgojo otrok ipd.).
Začetke širšega uveljavljanja načela enakosti najdemo npr. že v času krščanstva, v obliki ideje o enakosti vseh ljudi pred Bogom, ter kasneje v ideji naravnega prava in ideji družbene pogodbe, pri čemer naj bi se to načelo v zahodnem svetu dokončno usidralo po ameriški in francoski revoluciji.* Pomen načela enakosti je nato postopoma naraščal in tako je danes načelo enakosti še posebej povezano s človekovimi pravicami. Tudi naša ustava v 14. členu govori o enakosti pred zakonom in določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na različne osebne okoliščine, vključno s spolom.
Enakosti in enakopravnosti kljub etimološki sorodnosti in vsebinski povezanosti pojmovno ni mogoče istovetiti. Ko govorimo o enakosti, govorimo o enaki vrednosti človeka kot posameznika/-ce in kot pripadnika/-ce človeške družbe kot celote, iz katerega izvira človekovo enako dostojanstvo, ki od družbene organizacije načeloma zahteva enako (pravno) obravnavanje posameznikov/posameznic. Poleg pravne razsežnosti ima ta pojem tudi širše družbene razsežnosti, ki se nanašajo na družbeni položaj oziroma status posameznika/posameznice in družbenih skupin, na možnost za njegovo/njeno oziroma njihovo udeležbo (participacijo) pri upravljanju javnih zadev, na možnosti za njegovo/njeno oziroma njihovo udeležbo pri porazdelitvi (distribuciji) družbenih dobrin itd..** Gre torej za družbeno, tj. politično, ekonomsko in socialno (ne)enakost.
Enakost spolov se sicer velikokrat zamenjuje z enakopravnostjo spolov, ta pojem pa je ljudem bližji predvsem zato, ker se je uporabljal že v prejšnjem političnem sistemu: z njim se je poudarjalo predvsem pravno enakost žensk in moških.
Tovrstno razumevanje enakosti spolov pa je preozko in neustrezno. Sodobni koncept enakosti spolov torej vključuje tako formalno (de jure) kot dejansko (de facto) enakost, torej enakopravnost, ki se nanaša na formalno-pravno enakost, in enakost, ki se nanaša na dejanske situacije v odnosu med spoloma in zadeva realne okoliščine. Zakonsko zagotovljena enakost namreč še ni garant za enakost v vsakdanjem življenju oziroma pravno-formalno enake pravice še ne privedejo same po sebi do izboljšanja položaja žensk in moških v družbi. Če govorimo zgolj o enakopravnosti, izgubimo družbeni vidik enakosti, če govorimo o enakih možnostih in enaki udeležbe pri delitvi rezultatov družbenega razvoja ne zanikamo enakopravnosti, saj le-ta ostaja kot pravna podlaga, v ozadju. Enakost (in ne istost!) spolov je torej koncept, ki združuje oba vidika.
Definicija enakosti spolov je širša od definicije enakopravnosti oziroma pravne enakosti in pomeni, da so ženske in moški enako prepoznavni, imajo enako moč in so enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja.
Enakost spolov se uresničuje z zagotavljanjem in uresničevanjem pravne enakosti, enakega obravnavanja oziroma nediskriminacije in enakih možnosti. Koncept “enakost spolov” je bil razvit v študijah spolov in kot tak prevzet v politični besednjak OZN in Evropske unije. Na tem konceptu temeljijo politike enakosti spolov. Pri tem ne gre za poseganje v slovarske pojme ali spreminjanje besed, pač pa za sociološko in politološko razumevanje idej, ki jih združuje koncept enakosti spolov, in razvijanje leksemov, ki nove koncepte natančno in terminološko ustrezno poimenujejo. Slovar slovenskega knjižnega jezika za obravnavo pojmov enakost – enakopravnost spolov ni ustrezen vir, saj gradivno izhaja iz besedil 60. let 20. stoletja (do leta 1970!, ko je izšla prva knjiga slovarja), ko teorija in politike enakosti v Sloveniji še niso bile predmet javnih in strokovnih razprav. Aktualnejši in s stališča sodobne rabe verodostojnejši vir je GigaFida, jezikovni korpus 1,2 milijarde besed, nastal iz besedil med letoma 1990 in 2011. Ta korpus nam pokaže, da je v tem obdobju postala zveza enakost med spoloma pogost in uveljavljen izraz, in sicer v vseh virih: od časopisja do strokovnih razprav, celo sodobnega leposlovja.
Edino stroka ima možnost terminološkega dogovora, instituta, ki običajnemu jeziku ni na voljo, saj tam stvari potekajo po drugih (tudi naključnih) razvojnih zakonitostih.
Prav zato je stroka opolnomočena za poimenovanje svojih konceptov pojmovnega in predmetnega sveta, ki ga raziskuje in ubeseduje. Tako seveda vpliva na spremembe v jeziku, a je to najbolj običajna in pričakovana pot za sprejemanje novih oz. spreminjanje starih poimenovanj.
Temeljni mednarodni pravni instrumenti s področja človekovih pravic (pakti, konvencije itd.) in interpretacije obveznosti držav pogodbenic teh instrumentov, ki jo razvijajo pogodbena telesa, sodna praksa in t.i. mehka jurisprudenca mednarodnih pogodbenih teles, ki so pristojna tudi za obravnavo pritožb na mednarodni ravni, uporabljajo in pojasnjujejo enakost spolov kot pravno normo, na podlagi katere naj države razvijajo svojo politiko, kot pravico samo po sebi in kot cilj, ki ga morajo pogodbenice z ustreznimi politikami doseči. Pojem enakost spolov moramo torej razumeti kot načelo, ki ga morajo vsebovati vse politike in ukrepi za zagotavljanje polnega uživanja vseh človekovih pravic, kot pravico samo po sebi in kot končni cilj, ki ga moramo doseči oziroma udejanjiti v praksi.
Enakosti spolov ne smemo razumeti kot istosti ali podobnosti žensk in moških, saj, kot mnogi zmotno mislijo, ne temelji na zanikanju, ampak sprejemanju razlik oziroma drugačnosti med ženskami in moškimi ter enakem vrednotenju teh razlik in različnih družbenih vlog.
To pomeni, da se politika enakosti spolov zavzema za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Ko torej govorimo o enakopravnosti spolov, enakovrednosti, o enakih možnostih, o enakih pravicah, enakem dostojanstvu itd., govorimo ravno o tem, kar je pod skupnim imenom zajeto v pojmu enakost spolov.
* Povzeto po: dr. Miro Cerar. Nekateri (ustavno) pravni vidiki načela nediskriminacije v Enakost in nediskriminacija – sodobni izzivi za pravosodje, 2005.
** Benjamin Flander. Pozitivna diskriminacija. Ljubljana 2004.
Opomba: Obrazložitev koncepta “enakost spolov” je dosegljiva na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.