Manica Komanova:
“Kmetski ženi ni treba izobrazbe. Čemu naj bi bile njej knjige, čemu časniki, čemu vsaka druga znanost? Da zna le prijeti za vsako delo na polju, v hlevu in kuhinji. Vse drugo je odveč.”
Tako se, žalibog, še sedaj čuje ponekod na kmetih. — Ali je pa to tudi res? Nikakor ne! In kdor ti bo, slovenska žena, zinil kako tako budalost, da tebi izobrazbe ni treba, vedi, da je bedak ali pa tvoj sovražnik. Včasih seveda je bilo drugače. Marsikaj ženi ni bilo treba, kar se danes od nje odločno zahteva. Svet gre naprej in s svetom moraš napredovati tudi ti, ako hočeš da ne boš postala usmiljenja vredna reva.
Izobrazbe ti je treba v prvi vrsti kot gospodinji. Umna gospodinja ima že vse naprej preračunjeno, kaj bo hiši v korist in kako se največ prihrani. Kako pa naj umno vodi obširno gospodinjstvo na primer ona žena, ki niti najmanjših gospodinjskih izdatkov ne zna zapisati, ki ne zna niti toliko preračuniti, da bi vedela, kaj je hiši v prid in kaj ne.
S tem ti pa ne velevam, da moraš venomer pri knjigah sedeti. Kaj še! Razumna gospodinja mora vedeti, da zlasti gospodinjska izobrazba zahteva mnogo vaje. Vendar ti pa dobrohotno svetujem, da v prostem času pogledaš koristno knjigo. Zlasti ti pa priporočam – ako moreš utrpeti — naroči se tudi na kak primeren list! V njem boš čitala, kako žive in gospodinijo žene po drugih krajih in kar se ti bo zdelo prav, lahko posnemaš in sama poizkušaš.
Še bolj kot gospodinja, potrebuješ primerne izobrazbe kot mati. Prvi nauk je materni nauk. Kdo je bolj pristopen malemu otroku kakor mati. Pa tudi pozneje, ko že otrok šolo obiskuje, se ti bo posrečilo mnogokrat z lahkoto pri otroku doseči to, za kar se je njegov učitelj v šoli zaman ubijal.
Ni še dolgo temu, ko sem srečala na cesti slabooblečenega dečka, starega kakih sedem let. Zeblo ga je tako, da je jokal. »Kam pa greš v takem mrazu?« ga vprašam. »»K součencu, tja na konec vasi, da me bo nalogo naučil«« — mi jokaje odgovori. »Joj, pa v takem mrazu! Zakaj te ne nauče naloge mati?« »Le kako, ko pa ne znajo brati.« Ubogi otrok!
Pa idiva dalje! Ni moj namen, draga žena, zagovarjati nelepo razvado tvojega moža, ki prepogosto poseda po krčmah. A vendar mi ne smeš šteti v zlo, ako ti poizkusim dokazati, da si temu ti premnogokrat sama kriva. Glej, mož se mora zaradi svojih poslov že nekoliko bolj vmešavati v življenje. Treba mu je vedeti, kako gre kupčija s poljskimi pridelki, z živino i. t. d. Njemu je treba na vse strani dobro računati. Umevno je torej, da se želi večkrat o tem tudi razgovarjati. A s kom se bo razgovarjal, kje bo iskal pomoči? Mar li pri tebi, ki nimaš niti pojma o tem? Gotovo ne, kajti on ve, da mu ti ne moreš pomagati in zato namesto da bi videl v tebi zaupno prijateljico, ki mu more v vseh ozirih svetovati te smatra za topo, slabotno stvar, ki jo neobhodno potrebuje za delavko in ki se mora brez ugovora pokoriti vsem njegovim ukazom. Rajše pojde v — gostilno. Tja zahajajo ljudje od vseh vetrov, in pri vinu se tako lepo razpravlja in ukrepa o vsakojakih zadevah. Zato se mu pa dostikrat niti potrebno ne bo zdelo, da bi ti povedal, kadar gre v gostilno. To pa je zanj mnogokrat naravnost škodljivo. Namesto da bi pridno gospodaril, navadi se po gostilnah posedati in pijančevati. In vse to zlo bi se dalo omejiti, ako bi ti, draga žena, ne bila duševno tako omejena ter bi svojega moža v vseh njegovih zadevah — kakor pravimo dosegala. Tvoj mož bi potem ne imel vzroka posedati po gostilnah. Čemu tudi! Saj bi imel v tebi najboljšo prijateljico, najboljšo svetovalko. Zato bi imel tudi večje spoštovanje do tebe.
Žena, v tvojo korist te prosim: Ne zabi, da je tudi tebi treba izobrazbe! Ako pa si sama pri sebi že zamudila, ne zamudi tega vsaj pri svojih otrocih, pri svojih hčerkah! Ne odteguj jih pred časom šolskemu poduku! Po izstopu iz šole prični jih takoj po malem vaditi v gospodinjstvu in sploh v vsem, kar veš, da bodo v svojem življenju potrebovale. Mlado drevesce lahko upogneš, kakor sama hočeš. Torej ne zamudi, dokler je še čas! Vedi, da žena v hiši tri ogle podpira! Blagor hiši, ki ima dobro gospodinjo! Gorje pa možu, ki dobi slabo ženo, gorje otrokom, ki imajo malovredno, nevedno mater! Ona tira ne le sebe, ampak vso družino, vso hišo v gotovo pogubo.
Vir: Slovenska gospodinja, 18. marca 1911 (številka 3). Digitalna knjižnica Slovenije. Razglednice hrani Kartografska in slikovna zbirka NUK.