Kako kaj muze?
Se spomnite lanskega natečaja za #poetvit? Metkam je ostal v prijetnem spominu; bil je lep ocvirk na prebujajoči se pomladni pizdonkoli v solati tvitov za vsakdanjo rabo. Kakor koli, čas teče, leto je naokoli, #poetvitiranje spet kliče k besedi. Koga? Ustvarjalne duše s tviterja. Teh je mnogo. Zato tudi letos pripravljamo natečaj za najboljšo tvit poezijo.
Trajal bo en dan, pripetil se bo v Slovenskem tednu knjige, na kateri datum, še ne izdamo. Bo pa to čisto malo pred Nočjo knjige, ko bodo zapele fanfare, prek maila nam bodo zapeli dunajski dečki, dobili bomo zmagovalca ali zmagovalko. Ta ne bo ostal/-a praznih rok, nikakor. Nagrade bodo za prste obliznit, to zagotavljamo. Med drugim se že riše plaketa za častni naslov poetvitmajstra oz. poetvitmajstrice, ki ga/jo bo nosil/-a eno leto. Do naslednjič. Nagrada bo tud. … [oprostite, izgubile so se mi besede].
Seveda ne bo šlo brez strokovne komisije. Vse prispele tvite bodo skrbno naseckali in izluščili bisere Aljoša Harlamov, Nina Kožar, Slavko Jerič, Miriam Možgan in Luka Hvalc. Končno besedo … končno besedo bo imelo pa ljudstvo. Zaprmej.
Zaenkrat bodi dovolj.
Bi vas torej že zdaj takoj, nemudoma nežno povabili, da napedenate muze, napudrate možgane in malce razmislite o veličastnih poetvitih, ki bodo prasketali izpod vaše tipkovnice. Ali tačskrina.
Smo na muzi!
Polonca Štritof
ps: tale je tudi o poeziji. (William Carlos Williams je avtor)
SAMO TO BI RAD REKEL
Pojedel sem
tiste slive
ki so bile
v hladilniku
—
in ki
si jih najbrž
hranila
za zajtrk
—
Oprosti mi
bile so slastne
tako sladke
in tako hladne.