Človek, država in politika ali Zakaj bi prav zdaj študirali »politologijo«

(foto: bhr2al via Pixabay)

Naslovno vprašanje ne izključuje hitrega odgovora: živimo v dobi in okolju, v katerem brez elementarne »politične pismenosti« ni mogoče in tudi v prihodnje ne bo mogoče zagotoviti človeka vrednega življenja, posledično tudi ne obstati na ravni ohranitve človeka vrednega življenja. In če drži Brechtova teza, da »je ni hujše nepismenosti, kot je to politična nepismenost«, potem še bolj drži tudi to, da današnja akademija (imenujemo jo univerza) in mediji, v nasledku pa vse naše »družbeno okolje«, prav to politično nepismenost neprenehoma, pospešeno in presežno gojijo in razvijajo.

Temu se je treba postaviti po robu. Torej tudi svoji lastni dobi in enormnim količinam množičnega medijskega poneumljanja. To pa je mogoče zares storiti samo tako, da postanemo politični in (po Aristotelu) prave politične živali. Torej občutljive in odgovorne, smrtne ‘živali’, zmožne človeškega in etičnega razsojanja in delovanja. Takšni torej, ki politike popreproščeno, zgrešeno in usodno, zato tudi neodgovorno, ne »razumemo« le kot pregovorne »kurbe«, pač pa kot najvišjo človeško zmožnost sploh. Tako temeljne razloge za študij politike danes pojasnjuje prof. dr. Tonči Kuzmanić. Postati in biti moramo tisti, nadaljuje Kuzmanić, ki imamo in imajo tega dovolj.

Nujno potrebni so drugi in drugačni horizonti mišljenja, razumevanja, razsojanja in delovanja, kot pa so to tisti, ki so nam družbeno, skozi medije in z institucionaliziranim izobraževanjem vsiljeni.

Študirati »politologijo« zato pomeni začeti praktično in teoretično razpirati nove možnosti drugega in drugačnega življenja, ki se jih drugje – to pa je preverljivo! – ni moč ne le naučiti, pač pa jih tudi ni moč niti slišati. Zato ni presenetljivo, če mladi, formalno študirajoči ljudje (vpisani na eno od fakultet) vprašajo, ali kaj takega sploh obstaja?

(foto: bhr2al via Pixabay)
(foto: bhr2al via Pixabay)

Študij »politologije« mora študirajočim zagotoviti najmanj to, da bodo odšli vsaj olajšani za antipolitične predsodke in stereotipe, s katerimi bodo k študiju politologije dokaj verjetno pristopili. To je tisto, kar bi jim lahko dalo krila politične subjektivitete in aktivnega kritičnega državljanstva, saj so ravno ti antipolitični predsodki in ti stereotipi svinec, ki ljudem že sedaj ne dovolijo, da bi živeli človeka dostojno življenje.

Soglašati gre s svarilnim pojasnilom, da živimo v sila nevarnem času instrumentalizacije univerze, ko se zdi, da je univerza tukaj samo še za to, da bi podajala hitre, promptne ekspertize, z denarno izmerljivo vrednostjo in unovčljivostjo predvsem za gospodarstvo.

V tej dobi le-še-materialne-koristnosti in golo-zaslužkarstva ter nekritične-politično-pasivne-konsumpcije pa so študentke in študentje, njihova teoretična in praktična opremljenost za politično družbenost, povsem zapostavljeni. To velja tudi zanje kot za osebnosti, ki so razumljene kot “material” ekonomije, nakupa in prodaje, gole porabe. Na ta način se jih, celokupno mlado generacijo, spravi v položaje objektov in “funkcij” obstoječega. Vprašanje je torej, kako v mlado generacijo investirati v smislu teorije in kompetentnosti za oblikovanje novih in drugačnih načinov življenja, v pomenu, da so ravno oni tisti, ki bodo že čez desetletje ali dve tudi tisti, od katerih bo odvisna vsa prihodnost občestva.

Zato je enostavno treba oblikovati ekipe učiteljev, raziskovalcev in študentov, da bi s primerom pozitivne univerzitetne prakse študentom ponudila pristno znanje s področja politične filozofije. Takšna ekipa mora prevzeti skrb in odgovornost za ohranjanje živosti filozofskih dognanj najstarejših in najznamenitejših filozofov, mora se osredotočeno in analitično posvečati učenjem Aristotela, ne le Platona, in drugih velikanov filozofije in izvajati akademski proces na način, ki učitelje in študente enakopravno in debatno povezuje v razpravljajočo skupnost učečega, kritičnega in zvedavega uma.

Takšen filozofski odnos do življenja, politike in akademije odražamo tudi z novim podiplomskim študijem politologije na Univerzi na Primorskem. Odločeni smo si prizadevati za to, da bodo študentke in študenti pridobili široka in hkrati temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje tako družbene in politične tradicije, kakor tudi za delovanje v današnji postmoderni družbi. Uriti in usposabljati jih želimo za samostojno mišljenje in razsojanje ter za možnosti koncipiranja prihodnosti, ki je lahko tudi drugačna. Poleg klasičnih politoloških, družboslovnih in humanističnih tematik nameravamo na programu dati velik poudarek etiki, našemu lastnemu praktičnemu delovanju ter tudi umetnosti in znanosti v širšem pomenu.

Pomen poučevanje politične teorije in temeljev politike po našem mnenju vznika iz podmene, da danes obstaja že zmeda glede izhodiščnega vprašanja, kaj politika sploh je. Na to vprašanje je treba poiskati odgovor z analitičnim in osredotočenim študijem klasikov in sodobnikov politične misli. Spraševati se je treba o pomenu in smislu politike, seveda tudi o delovanju in osnovah današnjih političnih sistemov. To velja početi s študijem zahodne tradicije politične teorije, od Platona do Marxa, pa modernih in post-modernih teorij oblasti, od Nietzscheja do Foucaulta in Hannah Arendt, vse do konca politike, postpolitike, (post)kolonialnega stanja in feminističnih teoretizacij.

S študentkami in študenti želimo o tem razpravljati in z njimi kvalitetno brati temeljna besedila, šele potem z njimi tudi pisati. V akademiji je treba kritično pretresti širše razumevanje politike.

Rezultat študija mora biti sposobnost diplomantk in diplomantov, da pridobljeno znanje, analitične sposobnosti in  kritičen odnos praktično uporabijo kot državljani in nosilci nekih bodočih poklicev.

Posebno študijsko pozornost je treba nameniti etiki in morali. O etičnem in moralnem se danes tudi v javnem prostoru veliko govori. Zdi pa se, kot pojasnjuje prof. dr. Tonči Kuzmanić, da že od samega hrupa ni moč ne slišati in ne razumeti skoraj ničesar. Pri učnih vsebinah o etiki mora zato iti predvsem za dvoje. Prvič, potrebno je jasno in izhodiščno razlikovanje med etiko in moralo. Etika in morala namreč nista eno in isto, kot se pogosto in napačno zdi v površnih in zavajajočih javnih ponazoritvah. Etika je sestavni del »tradicije« in zadržanj, način reševanja človeških in siceršnjih problemov, ki je grškega izvora. Morala je rimskega izvora. Razlika med obema v nekem pomembnem smislu »ustreza« tudi sila pomembni razliki med demokracijo in republiko, ki tudi in še zdaleč nista eno in isto.

Drugič, pri razpiranju etike in etičnih drž kot dejavnih človeških zadržanj, torej tudi vrst delovanja in razsojanja, gre predvsem za mišljenjsko in praktično »treniranje« postavljanja vprašanj; kar je mogoče opredeliti kot »čemu-spraševanja«. Ožje in etično rečeno, gre za načine  spraševanj »v perspektivi« in »pod pogoji« ter »znotraj horizontov« smisla/smotra (telos). Etika namreč ni ne odgovorljiva ne dojemljiva, kolikor se po njej sprašujemo na način »kaj-je-to«, ali pa »kako-je-to«. V obeh primerih vnaprej stopimo »izven etike« in nam pri tem ostanejo nedosegljiva razumevanja elementarnih etičnih drž in reči.

Predmetne vsebine morajo zato poleg historične in konceptualne dimenzije še posebej obravnavati številne pretekle, a tudi sedanje položaje in primere konkretnega etičnega postavljanja, razumevanja, razsojanja in delovanja (problematika splava, evtanazija, sile, nasilja, vojn, vstaj, revolucij, izkoriščanja, zlorabljanja…), ki postajajo čedalje bolj aktualna tudi v našem lastnem času.

K študiju želimo privabiti predvsem mlade osebe, ki so željne novih znanj, predvsem pa drugačnih videnj ter interpretacij sveta, v katerem živimo. Namenjen je študentkam in študentom, ki so pripravljeni resno poprijeti za študij ter s kolegi in profesorskim kadrom skupnostno delovati, da bi presegli dosedanje akademske prijeme, ki nemalokrat podcenjujejo sposobnosti in ambicije mladih ljudi. Vse to je danes še kako potrebno, če želimo izobraziti samostojne osebe, ki bodo zmožne zaupati vase in se tudi praktično spoprijeti s težavami sveta.

 

V imenu ekipe nosilcev in izvajalcev podiplomskega študijskega programa Politologija pripravil izr.prof.dr. Andraž Teršek.

Več od Dr. Andraž Teršek

Hudičev advokat: resne grožnje svobodi izražanja

Avtor: dr. Andraž Teršek, ustavnik in univerzitetni učitelj tem iz prava, etike, politologije,...
Beri dalje