Človek, ki je kaj bral, se kmali pozna po obnašanji in govorjenji

(vir: Digitalna knjižnica Slovenije)

KAJ NAJ UČENIK BERE?

S tim, da učenik rad bere dobre knjige in spise, se zelo izobražuje; toda poglavitni namen pri branji pa mora biti ta, da se človek kaj uči. Zraven tega poglavitnega namena pa si učenik tudi izobražuje jezik in spisovanje. Če se hoče kdo do dobrega naučiti jezika, t. j. da ga more prav, na tanko in gladko govoriti, ne stori boljšega, če bere izverstne spise in se peča z izobraženimi ljudmi. Kdor se ne vadi gladko govoriti in spisovati, pozabi kmali tudi še to, kar je že kdaj vedil. Učenik, ki ne bere, se kmali pozna pri poduku, ker se mu sem ter tje beseda zavira in uida.

(vir: Digitalna knjižnica Slovenije)
(vir: Digitalna knjižnica Slovenije)

Kaj pa naj učenik bere, da se bo za svoj imenitni stan naj bolje izobraževal in učil? — Učenik naj bere le to, kar se naj bolje strinja z njegovim delom; zraven pa naj se vedno varuje, da se pri branji ne preobje, t. j. da bere le toliko, kar more prebaviti, in da ne sega čez mejo svojih dušnih moči. Preveč časopisov brati, ni prav dobro; bolje je, da jih učenik manj, pa dobre dobro prebira. Nespametno pa je tudi, če kdo predaleč sega in vse časopise neusmiljeno sovraži in jih psuje kot prazno pisarijo, dobičkarijo i. t. d.

Dobri učenik ne more nikakor shajati brez kakega pedagogičnega časopisa. Če tega nima, ne ve, kaj se godi na učiliškem polji in kako se spreminja in napreduje duh časa. Tudi kak dober političen časopis naj bere učenik, da more tudi prostemu ljudstvu to in uno razložiti, če je treba. Posebno dobro je tudi, če učenik rad bere zgodovinske, naravoslovne in potopisne spise. Kadar pa bereš, beri vselej po kakem redu, ne zmešano, kakor se ti ravno poljubi. Kakor se pri jedi ne smejo jedila neredno mešati, tako tudi pri branji ne, če hočeš, da ti bo dobro teknilo.

Nikdar pa ne beri, da bi ne imel peresa ali čertalnika v roki, to je: pri branji si moraš vse imenitnejše reči zapisovati, da si jih ložeje v glavo vtisneš in hraniš za splošno rabo. — Človek, ki je kaj bral, se kmali pozna po obnašanji in govorjenji, vidi pa se mu tudi, kaj in kako je bral. Prizadevajmo si tedaj, da bomo dobre reči in te prav brali in s tim koristili sebi in drugim!

Pripravil in uredil: Žiga Cerkvenik

Vir: Učiteljski tovariš, letnik 3, številka 16 (15. 8. 1863). Digitalna knjižnica Slovenije.

 

Več od Žiga Cerkvenik

Zakladi slovenske kartografije (1. del)

V 17. stoletju so se ob tujih avtorjih zemljevidov in geografskih raziskav...
Beri dalje