Emil Korytko, Goldenstein in slovenske narodne noše

250px-B-13-korytkoLeta 1837 so avstrijske oblasti razmeroma nepomembnega, a politično nekoliko preveč angažiranega študenta drugega letnika filozofije v Lvovu z imenom Emil Korytko (roj. 1813) po več kot dveletnem zaporu zaradi prevratništva dokončo izgnale iz domovine v oddaljeno Ljubljano. Iz številnih pisem staršem je razbrati, da je novo domovino hitro vzljubil, četudi mu mestni pripor (prvo leto ni smel niti zapustiti mesta) in precej borna finančna sredstva (Ljubljana je bilo eno dražjih mest v cesarstvu) niso omogočali pretirane svobode. Korytko se je kmalu seznanil in tudi spoprijateljil z nekaterimi osrednjimi imeni slovenskega narodnega preporoda (Kastelicem, Čopom, dr. Crobathom in seveda Prešernom, če jih naštejemo le nekaj),

Franz_Kurz_zum_Thurn_und_Goldenstein_-_Šmarna_gora_II
Franz Kurz zum Thurn un Goldenstein: Šmarna gora. Vir: Europeana.

s katerimi si je več kot delil navdušenje nad idejo panslavizma, spoštovanje do slovenske kulturne tradicije in izročila, kot tudi prepričanje, da je slovenski jezik nastarejša in najčistejša oblika staroslovanskega narečja. Korytkova ljubezen do nove domovine je v resnici presegala marsikaterega “lokal-patriota”. Bil je vnet zbiratelj praktično vseh aspektov slovenskega narodopisja, o Kranjski pa je nameraval napisati tudi knjigo, prvi korak narodopisne enciklopedije vseh slovanskih narodov.

Pri zbiranju gradiv so mu pomagali številni prijatelji iz Prešernove družbe ter drugi razumniki iz vse dežele. V knjigi je želel posebno pozornost posvetiti tudi narodnim nošam, ki so seveda pomemben del kulturnega izročila naroda; v ta namen se je s tedaj priljubljenim in nadvse plodovitim slikarjem Goldensteinom dogovoril za izdelavo serije izvirnih upodobitev.

raz003raz001Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein je bil slikar avstrijskega rodu, ki ga je popotniška žilica gnala po vsej deželi, tudi potem, ko se je leta 1834 ustalil in zaposlil v Ljubljani ter tam živel dobra tri desetletja. Slovenski javnosti je nemara najbolj znan kot dobri prijatelj Prešerna ter avtor edinega porteta našega največjega pesnika (manj je znano, da je portret po spominu narisal šele leta 1850, po pesnikovi smrti).

Četudi Goldenstein ni bil edini slikar, ki ga je Korytko kontaktiral glede ilustracij, pa se je njegovih upodobitev ohranilo največ. Nastale so v letih 1837-38, predvsem zaradi prezgodnje smrti naročnika pa žal ne moremo govoriti o sistematičnem popisu kranjskih noš. Goldenstein jih je razen tega pogosto risal po spominu in zapiskih, ne da bi bilo natanko jasno, od kod so. Bržkone je kasneje, ko je urednik Carniolie Leopold Kordeš leta 1844 kot priloge objavil 12 Goldensteinovih upodobitev s podrobnim spremnim tekstom, prav ta zmeda botrovala zadregi prebivalcev Prema, ko so ugotovili, da predstavnik njihove vasi nosi obuvala, ki so značilne kvečjemu za prebivalce sosednje Čiče – ter v Bleiweissovih Novicah tudi ostro protestirali proti takšni površnosti. Kljub temu pa so prav objave v Carniolii najbolj zaslužne za njihovo prepoznavnost in priljubljenost.

raz002raz004Pobudnik nastanka upodobitev njihove objave žal ni dočakal. Že v začetku leta 1839 je Emila Korytko bolezen dokončno priklenila na posteljo v stanovanju v stavbi Kazine, na kateri je 31. januarja 1839 v prisotnosti Boguslava Horodynskega (prav tako političnega deportiranca iz Poljske) in Franceta Prešerna umrl.

Prešern je tudi uredil vse potrebno za pogreb na Navju, ki se ga je udeležila vsa Ljubljana; danes pa nas nanj spominja vsaj ulica, ki nosi njegovo ime.

Pripravil in uredil: Žiga Cerkvenik

Viri: Ivan Stopar: Kranjske noše – Goldensteinove upodobitve. Ljubljana, 1993. Kartografska in slikovna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice.

Podnapisi – Vir: Digitalna knjižnica Slovenije.

raz005

raz006

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

raz008raz007

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

raz010raz009

 

 

 

 

 

 

 

 

 

raz012

raz011

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prvi odziv na objavo “premske” noše marca 1844 v časopisu Carniolia. Kmetijske in rokodelske novice, 6. marec 1844. Vir: Digitalna knjižnica Slovenije.
Prvi odziv na objavo “premske” noše marca 1844 v časopisu Carniolia. Kmetijske in
rokodelske novice, 6. marec 1844. Vir: Digitalna knjižnica Slovenije.
Več od Žiga Cerkvenik

Prošnja učitelja

Več učencov hodi v šolo, kteri so bleskoviga, opadeniga obličja; tudi ni veselja,...
Beri dalje