Eno in isto, včeraj, danes in jutri

Sredino dopoldne sem preživel ob razmišljanju, ali naj ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, ponovno spišem časopisni članek na dnevno temo. Razmišljati o tem … Zakaj bi moral posebej razmišljati o tem in zakaj besedila ne bi enostavno spisal, me je po sms sporočilu vprašala ugledna novinarka z dolgo kariero časnikarske uredniške odličnosti. Pojasnil sem ji, da takšna razmišljanja že dlje časa občutim kot neprijetno vpetost med dva pola.

Na eni strani gre za zelo neprijeten občutek ob dejstvu, da so leto za letom na javni agendi ena in ista vprašanja o človekovih pravicah, na katere omejen krog razpravljavcev, komentatorjev in razlagalcev daje ene in iste odgovore.

Ni nepomembno, da je pri tem preveč, sicer večkrat ponovljenih odgovorov na ta, ena in ista vprašanja o človekovih pravicah, strokovno pomanjkljivih, marsikdaj celo pravoslovno deplasiranih, pretirano dnevnopolitično navijaških, konceptualno ozkogledih in normativno protislovnih. Na drugi strani pa gre za poudarjeno neprijeten občutek ob dejstvu, da tudi nenehno ponavljanje enih in istih odgovorov na ena in ista vprašanja človekovih pravic ne more zagotoviti pravne, politične in splošne družbene prakse, ki bi bila odraz razumevanja teh odgovorov. Ali rezultat splošne pripravljenosti predvsem ljudi z družbenim vplivom in privilegiji na njihovo razumevanje. In več kot to.

Pravniki, tudi sodnice in sodniki, predvsem pa državni uradniki, javni funkcionarji in politiki se še naprej ali celo vse bolj vedejo, kot da teh odgovorov na ta vprašanja in ponujenih hitrih in enostavnih rešitev na te probleme sploh niso zmožni razumeti. Marsikdaj se celo vedejo, kot da jih ti odgovori in te rešitve za hitre in enostavno rešljive probleme človekovih pravic sploh ne zanimajo.

Med obema poloma vendarle ohranjam most. Z njim ju povezujem tako, da sebi ne dovolim zapasti v politično resignacijo, civilno družbeno apatijo, pravoslovno naveličanost, filozofsko odtujenost ali razmišljujočo državljansko pasivnost. Zato se vselej znova, četudi marsikdaj z občutkom muke v umu, odločam za odgovor, komentar, pojasnilo, analizo … Ali enostavno za ponovno ponovitev enega in istega o enem in istem. Tudi v letu 2016 bo najverjetneje tako.

 

andraž teršek
Dr. Andraž Teršek (foto: osebni arhiv)

Avtor: dr. Andraž Teršek, pravni filozof, ustavnik in univerzitetni učitelj tem iz prava, filozofije, etike, politologije, edukacije, psihologije in aktivno kritičnega državljanstva. Je predstavnik pravniške avantgarde in intelektualec, aktivno prisoten v javnem prostoru. 

Več od Dr. Andraž Teršek

Kaj je ostalo od filozofije in teorije svobode izražanja v postfaktični družbi – laži?

Brez svobodne komunikacije ne more biti pristne in vsebinsko kakovostne demokracije. Svobodne...
Beri dalje