Foto izpoved o poti iz primeža hude izgorelosti

Avtorica vseh fotografij v zapisu je Katja Krasko Štebljaj.

“Ko si tako daleč, da ne zmoreš niti koraka več, si prehodil ravno polovico razdalje, ki si jo sposoben prehoditi,” pravi grenlandski pregovor. Pot iz primeža izgorelosti (sindroma adrenalne izgorelosti) je pravi vzdržljivostni maraton uvidov, korenitih spreminjanj navad, mišljenj, prepričanj in zunanjih dejavnikov, ki so te privedli v izgorelost, in še zdaleč ne tek na kratke proge. Zdravil za izgorelost prav tako ni. A kot je rekel Konfucij: ni važno, kako hiter si, važno je, da se ne ustaviš.

Z izgorelostjo ne dobiš nobene medalje za prihodnost. Dobiš le silno hudo lekcijo, da se naučiš učinkovito upravljati s svojo dragoceno osebno energijo, nekoč veliko kot Atlantski ocean, danes kot kaviar v najmanjši embalaži.

Še premalo se zavedamo, kam sprva utrujenost, nato dolga leta izčrpanosti, lahko pripeljejo. Izgorelost ima kar tri faze, slednja pa se zaključi v adrenalnem zlomu, stanju občutne fizične, psihične in/ali čustvene izčrpanosti.

Ker so družbena omrežja prepolna umetne sreče in namišljenih delov nas, na svoji že več kot enoletni poti iz primeža zadnjega stadija izgorelosti izkoristim vsak poslednji atom energije za ozaveščanje o tem sindromu 21.stoletja. Na žalost sem spoznala ogromno bolnikov s sindromom adrenalne izgorelosti in večina se le s težavo prebija skozi naš uradni zdravstveni sistem, nepoznavanje in nerazumevanje tega sindroma.

Telo zaradi dolgoletnega izčrpavanja in neodločnega postavljanja mej resnično lahko izklopi “elektriko” in odločno reče: NE! NE našim vedenjem, stališčem in preveč aktivnemu načinu življenja. Ostanete brez energije, vezani na posteljo, lahko leta napadeni z vsemi mogočimi virusi in bakterijami, in vsak minimalen napor postane vaš Everest. Tako se organizem sporazumeva z nami.

In to si pišite po kekčevsko za uho: telo lahko preslišimo, ne moremo pa ga preslepiti. Lahko ga le pravočasno slišimo.

Zato si dovolite biti ranljivi, mehkejši, bolj prizanesljivi. Bodite pozorni na ravnovesje med aktivnostjo ter pasivnostjo. Telo ima namreč svoje omejitve in za vsako utrujenostjo je lahko še večja luknja, v katero lahko hitro padete. Kdo je navsezadnje dobil bitko med zajcem in želvo?

“If we strive to be happy by filling all the silences of life with sound, productive by turning all life’s leisure into work, and real by turning all our being into doing, we will only succeed in producing a hell on earth.” Thomas Merton v knjigi »NO MAN IS AN ISLAND” je imel hudičevo prav.

SLIKA: Adrenalni zlom prinese tudi hude telesne (avtoimune) bolezni. Tudi meni.

SLIKA: “Shall I go to the left, where nothing is left, or shall I go to the right, where nothing is right?” #avtoportret

SLIKA: Tudi v bolnicah ti prvi jutranji žarek in čestitka otrok vlijeta dodatno energijo.

SLIKA: Življenje s sindromom adrenalne izgorelosti pomeni živeti z noro občutljivostjo na svetlobo, zvoke … Zato so moja stalnica delavske slušalke. Zaradi vrtoglavic se moj svet non stop vrti le v levo.

SLIKA: “Resnica je kot sonce. Zaradi nje vse vidimo, ne moremo pa je gledati”. Victor Hugo

SLIKA: Moja dnevna rutina.

SLIKA: Izgorelost enormno vpliva na kognitivne sposobnosti – zmanjša se sposobnost koncentracije, pojavijo se težave s spominom … In tako je moja megla v glavi botrovala tudi tej nesreči v kuhinji, ki mi je prinesla opekline.

SLIKA: Prijateljica Romina Kavčič je o izgorelosti ustvarila izjemno serijo avtorskih grafik. Neprecenljivo darilo.

SLIKA: Moj ogenj je z izgorelostjo ugasnjen, moji fantje pa se ga varno učijo ugašati s prsti.

SLIKA: Zažgana, pozabljena kosila so moja stalnica.

SLIKA: Okolica UKC, moj drugi dom. #porodnišnica

SLIKA: “To let work take over our lives is folly. There are too many important things that need time, such as friends, family, hobbies and rest,” spodbuja Carl Honore v prekrasni knjigi In Praise of Slowness. Z: Marsela Podboj.

SLIKA: Srečevala sem ljudi, ki niso zmogli več.

SLIKA: Izgorelost obrne na glavo predvsem družinsko dinamiko.

SLIKA: Moji trije mušketirji, moja največja bergla.

 

Več od Katja Krasko Štebljaj

Foto izpoved o poti iz primeža hude izgorelosti

“Ko si tako daleč, da ne zmoreš niti koraka več, si prehodil...
Beri dalje