1. Kdo si in kaj počneš?
V osnovi 24-letni športnik invalid, poročen in pretežno – vsaj uradno – lociran v Ljubljani. Daljši in natančnejši opis trenutnih del in nalog pa je takle: moja prva služba je alpsko smučanje za športnike invalide, kjer sem član slovenske A reprezentance in državni prvak v veleslalomu. Vsaj enkrat na leto se podam tudi v ekstremni športni projekt v okviru t.i. Team Jakič, v lastni režiji in povsem poljubni športni disciplini. V preteklosti je bil to projekt hitrostnega preveslanja hrvaške obale v kajaku dvojcu z Marinom Medakom ter Team Jakič Projekt X, spust po doskočišču planiške velikanke, v letu 2013 pa bo to snemanje ekstremno dokumentarnega filma o alpskem smučanju za športnike invalide (naslova zaenkrat ne izdamo) ter prečkanje Slovenije po diagonali Hodoš – Piran, 360 kilometrov v 24 urah, kjer bomo zbirali denar za Onkološki Inštitut Ljubljana. Poleg tega vodim člansko pisarno in promocijske akcije v Smučarskem klubu športnikov invalidov Albatros, 1x letno z prijateljico Niko Šuc vodim Smučarski kamp za sedeče smučarje, sem študent 3. letnika Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, kolumnist revije Jana, rad pa se spustim tudi v manjše web design projekte. Ko mi le uspe, primem za fotoaparat, postanem freelance fotograf za Gal Jakič Photography in se podam na lov za drugačnimi motivi, za klienta ali lastne foto projekte.
2. Kakšno strojno opremo uporabljaš?
Sicer nisem manijak na znamke, ampak pri nekaterih sem pa “prekomerno lojalen”. Pri vseh opravilih mi družbo delata moj 13″ Macbook Air in iPhone. Pri monoskiju, napravi, ki omogoča smučanje sedečim, sem zamenjal že tri proizvajalce, ampak smuči ostajajo konstantno plod slovenskega podjetja Elan. Pri fotografiranju se kljub malce višjemu cenovnemu razredu držim Nikona kot pijanec plota, tako pri fotoaparatih kot pri njihovih NIKKOR lečah. Zadnje čase me kljub vsemu precej mika foto eksperiment z lečami LensBaby in prepričan sem, da ne bo dolgo, preden si omislim svojo prvo.
3. In kakšno programsko opremo?
Precej načelen sem pri uporabi odprtokodne programske opreme v največji možni meri. Za večino tekstov, za kolumne, fakulteto in celo intervjuje podobne temu, uporabljam urejevalnik besedil Fraise. Samo tako se lahko namesto oblikovanju besedila posvečam vsebini, ko pa je tekst končam ga oblikovno zapakiram v Open Office-u. Spletni brskalnik je že več kot 10 let Mozilla Firefox, video predvajalnik pa VLC. Nobenega spletnega projekta ne bi izpeljal tako hitro ali s tako lahkoto brez spletne platforme WordPress. Komercialne programe uporabljam predvsem pri fotografiranju, Photo Mechanic mi omogoča, da set 700 fotografij v desetih minutah skrčim na 20 najboljših, pri urejevalniku pa zadnje čase malo kolebam med Macu domačim Aperture-om in Adobe Lightroom-om.
4. Kako bi spremenil svet, če bi lahko?
Zelo idealistično bi enakomerno distribuiral kapital med ljudi in usposobil ekonomski model, kjer bi vsak razvijal svojo strast za skupno dobro človeštva. Žal bi bilo za to potrebno preprogramirati egoistično centrirani DNK človeške rase.
5. Kaj bi ustvaril, če ne bi bilo omejitev?
Še bolj bi pomagal pri Red Bullovi fundaciji Wings For Life, kjer sem eden izmed 47 svetovnih športnikov s statusom prijatelja fundacije. Odkrivanje načina zdravljenja poškodb hrbtenjače bi pomenilo velik preboj medicine v 21. stoletju.