Letos sem se pol leta izobraževala v okviru Oxfordske mreže za podnebno novinarstvo in ob tem spoznavala nove ljudi. Šola mi je omogočila, da sem si vsaj približno uredila misli o stanju našega planeta in narave v letu 2022. Ob tem sem se iz pandemskega branja preselila v še manj prijeten svet podnebne krize, kjer pa ne manjka prizadevanj za rešitve in ustvarjanje novega sveta.
Pred časom me je nekdo vprašal, kaj se mi zdi najbolj izjemen nedavni dosežek znanosti. Že takrat in še bolj tudi danes se mi zdi, da med najbolj izjemne sodijo kolektivna poročila več tisočih znanstvenic in znanstvenikov, združenih v Medvladnem panelu za podnebne spremembe. Na nekaj let izdajo več poročil o trenutnem podnebnem in okoljskem stanju našega planeta. Ta poročila so skrb vzbujajoča in bi morala narekovati velike spremembe v naših življenjih. V letošnjem letu smo dobili dve poročili Medvladnega panela za podnebne, poročilo o blaženju podnebnih sprememb in poročilo o vplivu, adaptaciji in ranljivosti naših skupnosti zaradi podnebnih sprememb. Dele IPCC poročil sem bližje spoznala s podkastom Drilled (o poglavju o povpraševanju, storitvah in socialnih vidikih blaženja podnebnih sprememb in o tehnologijah zajemanja in shranjevanja ogljika).
Konec jeseni so se zvrstila podnebna pogajanja COP27 v egiptovskem Kairu in pogajanja za zaščito narave COP15 v kanadskem Montrealu. Ena izmed glavnih tem COP27 so bile podnebne odškodnine. Globalni sever je namreč v zemljino atmosfero izločil veliko več toplogrednih plinov kot pa globalni jug, ki pa najbolj močno doživlja podnebno krizo s pogostejšimi poplavami, požari in drugimi nevšečnostmi. Nedavno končani COP15 pa se je posvečal zaščiti biodiverzitete in narave. Seveda je potrebno obe krizi enako obravnavati, saj sta tesno povezani. Dolga poročila za obe pogajanji so pripravili na spletni strani Carbon Brief: COP27 in COP15.
Kako potekajo podnebna in okoljska pogajanja in zakaj so pomembna?
Poleti smo bili priča dolgo trajajočim vročinskim valovom, ki so bili povezani tudi z veliko sušo po celotni severni hemisferi. Raziskave atribucije ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih dogodkov v osnovi potekajo z modeliranjem pričakovanih dogodkov v primerjavi, kako bi bilo, če ne bi bilo antropogenih podnebnih sprememb, in te izračune nato primerjajo z dejanskimi podatki iz opazovanj. To sušo, predvsem v zahodni in srednji Evropi, so raziskovalke in raziskovalci pripisali človeško ustvarjenim podnebnim spremembam.
Za podnebno krizo skoraj gotovo ni preproste in enoznačne rešitve. Podnebne spremembe in prilagajanje nanje so povezane z vrsto različnih ukrepov in rešitev.
Predvsem pa je pomembno tudi samo razumevanje narave in okolja okoli nas, zato dodajam povezave na nekaj člankov o naravi in podnebnih spremembah, ki so mi letos ostali v spominu vse do konca leta.
Kako bi lahko bila videti prihodnost?
Prikaz, kako je neenakost temelj antropogenih podnebnih sprememb. Pri tem pa po poročanju Oxfama v zgornjih 10 % najbogatejših sodijo vsi, ki letno zaslužijo več kot 38.000 ameriških dolarjev.
Kaj prinaša taljenje permafrosta?
Gozdovi pokrivajo tretjino kopnega; kaj se dogaja z njimi v zadnjih desetletjih?
Nekateri pozabljamo na oceane in druge zelene površine, predvsem stepe in travnike.
Severni medvedi pogostokrat nastopajo kot maskota za prizadevanje za zaščito narave in blaženje globalnega segrevanje. Kakšna je njihova prihodnost?
Zgodba o pravno podnebni bitki proti črpanju nafte na obali Gvajane in za zaščito okolja.
Ne poznamo še kraja, kjer bodo potekale zimske olimpijske igre leta 2030. Olimpijski komite ob vedno bolj nepredvidljivih zimah ne more predvideti, kje bo dovolj snega za njihovo izvedbo.
Še zadnji prazničen zapis, o tem, od kod vprašanje o tem, katero božično drevo je manj okoljsko škodljivo in kakšno drevo zadosti vsem pogojem za trajnostno.
Naslednje leto bom poskusila skupaj z vami osmisliti, kaj se dogaja, tudi s pomočjo rednega mesečnega seznama branja o naravi in podnebni krizi.
To je to!