Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta

Prof. dr. Janko Jamnik (foto: Barbara Reya)
Prof. dr. Janko Jamnik (foto: Barbara Reya)
Prof. dr. Janko Jamnik (foto: Barbara Reya)

1. Kdo si in kaj počneš?

Pred leti sem raziskoval naravo. Zanimalo me je, zakaj so elektrokemijski procesi tako zelo počasni v primerjavi z električnimi. Recimo, ko vključite napajanje vašega računalnika, procesorji začno delovati takorekoč v hipu. Če pa vključite napravo, ki poleg elektronike vsebuje tudi kemijo, lahko traja precej precej dlje. Iskanje odgovorov na ta vprašanja nas je pripeljalo do boljših litijevih baterij. Danes vodim Kemijski inštitut v Ljubljani. Večino časa se ukvarjam z ljudmi.

2. Kakšno strojno opremo uporabljaš? 

Ta odgovor bo nenavaden. Od strojne opreme mi še največ pomeni moj Daimler. To se verjetno sliši povsem v neskladju s zeitgeistom, seveda, kot da prihaja od daleč, iz časov daleč pred »peak car«. Vendar je res. Pri tem ne gre toliko za način ozioma potrebo po prevozu, kot za vedno novo razmišljanje o zgodbi, o izkušnji Daimler-Benz. Predstavlja pogum in podjetništvo, ki ga je že Bertha Benz dokazala z legendarno vožnjo od Mannheima do Pforzheima (gorivo je kupovala še v lekarnah ob poti; nekako me spominja na Francko Pšenica, drzno gospo, ki pooseblja duha Metine liste), pa vse do popolne zavezanosti biti najboljši, kar dobesedno zavezuje novodobni Zetsche-jev slogan »Das beste oder nichts«. Mogoče se kdo spominja prizora iz filma »The remains od the day« ko se Anthony Hopkins v naslovni vlogi Butlerja proti koncu filma v silnem dežju le odpravlja na »rande-vous« z Miss Kenton (Emma Thmpson) in mu njegov gospod ponudi svoje vozilo z besedami: »Vzemite Daimlerja, nekako se poda vašemu karakterju.« Tako je to, nekako se poda mojemu karakterju.

3. In kakšno programsko opremo?

V obdobju znanosti fortran, danes outlook.

4. Kako bi spremenil svet, če bi lahko? 

Včasih smo rekli, da svet lahko spreminja samo Bog. Izkušnje kažejo, da če si človek sam vzame to pravico, pogosto naredi več škode kot koristi. Za spremembe na veliki skali nisem dovolj pameten. Vprašal bi modre ljudi in če bi razumel, kaj mi pripovedujejo, bi potem to izvedel.

5. Kaj bi ustvaril, če ne bi bilo omejitev? 

Tako zelo sem navajen delati z omejitvami, da se v prostoru brez njih kar ne znajdem. Poskušal bi iznajti takšne mehanizme, ki bi pripeljali prave ljudi na prava mesta in po možnosti ne z vsiljevanjem z vrha.

 

Ta objava je del serije “Heker” – intervjujev Metine liste s programerji, razvijalci, geeki, tech whizi, ustvarjalci in ustvarjalkami nečesa novega o tem, katera orodja uporabljajo za opravljanje svojega posla. Koncept je delno povzet po spletni strani The Setup.

Več od Metina lista

Dan besed na jeziku / Day of the words on the tongue

31. marec 2012 (sobota) K meni ni prišel še noben mož s...
Beri dalje