Letos mineva že 20 let delovanja Umanotere in njenega prvega projekta, Agenda 21 za Slovenijo. Dokument je nastal spomladi leta 1995, ker smo želeli oblikovati pozitivno vizijo razvoja v obdobju tranzicije. Namesto klasičnega okoljevarstva smo se usmerili v napredno, sistemsko paradigmo trajnostnega razvoja, ki jo je leta 1992 uveljavila svetovna konferenca v Riu de Janeiru.
Do danes se je marsikaj spremenilo, a Umanotera še vedno o(b)staja. Ves ta čas sistematično, povezovalno in kontinuirano spodbujamo teme trajnostnega razvoja. Hkrati pa je tudi vizija trajnostnega razvoja še vedno sodobna in aktualna, saj ponuja rešitve, ki dolgoročno povezujejo družbeni in gospodarski razvoj ob spoštovanju nosilne sposobnosti planeta. V Evropskem tednu trajnostnega razvoja smo izdali zbornik z naslovom Ideje za ravnovesje, 20 let Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. V publikaciji smo zapisali svojo zgodbo ter zbrali kronologijo in najpomembnejše napredne vsebinske koncepte, ki smo jih promovirali od ustanovitve.
Več kot 700 najrazličnejših projektov, dogodkov, analiz, publikacij, konceptov in partnerstev v zadnjih dvajsetih letih je morda že samih po sebi občudovanja vredna številka. Toda Umanotero je med najprodornejše nevladne organizacije v Sloveniji uvrstila predvsem zagnanost njenih ljudi.
Zaposlenih, prostovoljcev, partnerjev, podpornikov, simpatizerjev in kritičnih sogovornikov. Že 20 let je trajnostni razvoj naše poslanstvo in vizija hkrati. Zaradi srčnosti, energije in odločnosti je Umanotera mnogo več kot le vsota izjemnih posameznic in posameznikov. Smo nekakšni zagovorniki tistega, kar glasu samo po sebi nima – razvoja v skladu z nosilno sposobnostjo planeta.
Hitro in ustrezno odzivanje vseh nas na potrebe družbe in okolja je danes pomembnejše kot kdaj koli prej. Res je, da se je po zelo dolgem času rodila generacija, ki ima slabše izhodišče za kakovostno samouresničenje kot generacija pred njo. A obenem imamo prvič vse možnosti in orodja, vse potrebno znanje in sposobnosti, da na to vplivamo. In imamo edinstveno priložnost, da svoj obstoj osmislimo tako, da naredimo pozitiven preskok. Še nobena generacija doslej ni bila tako globalno soodvisna in tako soodgovorna. Naša prihodnost je usodno povezana s prihodnostjo vseh drugih.
Osnovni izziv našega razvoja ni več uravnoteženje okoljske, družbene in gospodarske dimenzije razvoja. Izziv je popolno sožitje in celostni pristop. Obrisi tega zavedanja in takšnega delovanja se že izražajo v novih trajnostnih skupnostnih praksah ter v naraščajočem številu družbenih inovacij. Kot jim radi rečemo – trajnostna podrast. Ljudi, kot sem sama, veselijo mnogi sodobni razmisleki. Razvojno razumevanje naravnih virov ter izkoriščanje človeškega znanja, talentov in potencialov namesto izčrpavanja naravnih virov in ljudi.
Sodelovanje namesto tekmovanja. Razvoj zaradi ljudi in okolja, ne na njihov račun. Čedalje več nas je, ki razmišljamo tako.
Posamezniki, nevladne organizacije, lokalne skupnosti, civilnodružbene iniciative, podjetja, ekološke skupnosti, izobraževalne in raziskovalne institucije. Prisotni smo v vseh porah naše družbe in ni nas malo, zato ostajam optimistična.
Spremembe so se zelo intenzivno začele dogajati od spodaj navzgor, kar na novo definira tudi vlogo Umanotere. V tem smislu bo v prihodnosti ključna vloga Umanotere združevanje in povezovanje. Še naprej bomo pobudniki nujnih sprememb pri uvajanju načel trajnostnega razvoja v način življenja. Pri tem se bomo osredotočili predvsem na povezovanje, prenos naprednih politik, praks in konceptov, spodbujanje aktivnega državljanstva, zelenega gospodarstva, trajnostnega razvoja lokalnih skupnosti in delovanja, ki je dobro za vse: zame, za skupnost in za planet. V ospredje postavljamo rešitve in promocijo dobrih praks.
Vedno bolj pomembno pa bo tudi krepiti našo odpornost. To velja tako za Umanotero, ki se je v 21. letu delovanja znašla v enem najbolj kritičnih obdobij, kot za širšo družbo – za druge organizacije, skupnosti, države, za našo celotno civilizacijo. Scenariji za prihodnost so namreč zelo negotovi – od optimističnih do apokaliptičnih. Še najmanj verjeten pa je tisti, ki predvideva nadaljevanje obstoječih trendov. Zato moramo vsi skupaj krepiti svojo odpornost in se odzivati na način, da ohranjamo svoje funkcije, strukturo in identiteto.
Do pravih sprememb in do resnično trajnostne družbe pa bomo lahko prišli le, če bomo delovali skupaj.
Avtorica: Gaja Brecelj, direktorica Umanotere. V mestu jo vedno srečate na kolesu. Obožuje izgubljanje v gozdu, jadral(n)ske avanture, odkrivanje sveta in sebe z nahrbtnikom na rami, vetrom v laseh in soncem v očeh.