Kaj narediti, da bi več žensk kandidiralo na lokalnih volitvah

(foto: Ryan McGuire)

Na mestih odločanja na lokalnem nivoju (med županjami in med občinskimi ter mestnimi svetnicami) je žensk še vedno izrazito malo. Trenutno je v Sloveniji samo 16 od 212 občin, kjer so izvolili županjo, kar predstavlja samo 7,6 % vseh županskih mest. Prav tako imamo le tri občine, z več kot 50 % svetnic in kar deset občin, kjer v mestnem oz. občinskem svetu ni niti ene svetnice (Metina lista, 2015).

Očitno je, da je politično polje na lokalni ravni še najbolj zaprto za vstopanje žensk vanjo, kar pomeni, da gre za polje, ki predvsem za zasedanje najvišjih mest odločanja postavlja ženskam dodatne ovire. Obenem pa se ob tem postavi še vprašanje potreb, saj ugotavljamo, da se poleg ovir, ki ženskam otežujejo vstop v polje politike, srečujemo še z realnostjo, ki kaže na to, da se ženske bistveno težje kakor moški odločijo za delovanje v politiki, o čemer poročajo tudi tisti, ki iščejo kandidatke za volitve.

(foto: Ryan McGuire)
(foto: Ryan McGuire)

OSVOJITI POLITIČNO ENAKOST Z NOVIMI IMENI

V okviru projekta OPENN (Osvojiti politično enakost z novimi imeni) smo izvedli pogovore z novo izvoljenimi političnimi funkcionarkami in funkcionarji, ki delujejo v lokalni politiki. V pogovorih v fokusnih skupinah so sodelovali mestne in občinske svetnice in svetniki, podžupani in podžupanje ter župani in županje. Preko forme pogovora smo želeli poglobiti vedenje o problematiki nizke participacije žensk v lokalni politiki in iz izkušenj udeleženk in udeležencev ugotavljali, s katerimi ovirami se srečujejo ženske na začetku politične kariere, kaj jim otežuje vstop v lokalno politiko ter katere potrebe zaznavajo za uspešnejše delo v njej.

Udeleženke in udeležence fokusnih skupin smo spraševali o tem, kaj so po njihovem mnenju ovire za ženske, ki kandidirajo ali bi želele kandidirati na lokalnih volitvah. Kot najpogostejše ovire se izkažejo naslednje:

  • (politična) kultura okolja, saj je odnos okolja do žensk, ki se odločijo za vstop v politiko ali delujejo v politiki, veliko bolj kritičen kot do moških;
  • nizek ugled politike in povraten učinek tega na zasebno življenje, družino in opravljanje poklica;
  • odnos političnih strank do žensk in njihovih kandidatur;
  • odsotnost podpornih mehanizmov, ki bi ženskam ob začetku političnega delovanja omogočili lažje delo in zagotovili tudi daljše obdobje njihovega delovanja v politiki;
  • zaznan instrumentalen odnos do žensk, saj menijo, da so v nekaterih strankah ženske povabljene h kandidaturi le zaradi izpolnitve kvot;
  • težko usklajevanje poklicnega življenja, družine in političnega udejstvovanja.

Kot ovire, ki so jih posebej izpostavljale ženske in jih številne, zlasti anketne raziskave pogosto ne zaznajo, pa se izkažejo:

  • Majhne možnosti neodvisnega odločanja in delovanja v politiki, saj zaradi strankarske politike pogosto nimajo možnosti neodvisnega odločanja po lastni vesti in delovanja po lastnih prioritetah.
  • Pomanjkanje samozavesti za politično delovanje, ker naj bi ženske imele v osnovi bistveno nižjo samopodobo kot moški in bile zato manj samozavestne.
  • Pomanjkanje vzornic v politiki, kar negativno vpliva na odločitve za kandidaturo pri ženskah na splošno.
  • Nepodpora drugih žensk in precejšnje rivalstvo med politično aktivnimi ženskami.
  • Nesenzibiliziranost moških kolegov za problematiko manj ugodnega položaja in tudi pogojev žensk v polju politike.

Ko ugotavljamo, kaj so razlogi za nizko reprezentiranost žensk v politiki, je poleg proučevanja ovir, pomembno ugotoviti tudi, kaj so potrebe žensk, ki kandidirajo ali bi želele kandidirati na volitvah.

Na podlagi pogovorov, ki smo jih izvedli, ugotavljamo, da so potrebe žensk v največji meri povezane z vprašanjem mentorstva in nudenja dodatnih izobraževanj ter podpore za delo v politiki:

  • predhodne priprave in izobraževanja potrebna za vstop v polje politike;
  • podpora izkušenih in uglednih politikov in uspešnih političark;
  • sistematičen sistem mentorstva;
  • pridobivanje ustreznih informacij, ki so tudi bistvene za uspešno delo v politiki;
  • dodatne spodbude ter povabila za vstop v politiko in posebna oz. močna podpora tudi po volitvah;
  • predhodna vpetost v lokalnem okolju in dobro poznavanje lokalnega okolja;
  • razbremenitev ekskluzivne skrbi za dom in družino;
  • odprava določenih formalnih ovir, kot je npr. dvig uzakonjene spolne kvote za volitve na nacionalni ravni;

Za angažiranje v politiki pa se je izkazalo bistvenega pomena to, da je kandidatka v prvi vrsti že predhodno zainteresirana za delo v politiki, kajti brez entuziazma, motivacije in želje po tovrstnem delu, vse prej navedene potrebe ne koristijo veliko.

To smo zaznali tudi v naši predhodni raziskavi, kjer ugotavljamo, da ženske, ki se podajo na pot lokalne politike, so praviloma ženske, ki so sicer same sebe prepoznale za možne kandidatke za lokalno politiko, saj jo spremljajo in poznajo njihove splošne in povsem konkretne probleme. Za samo kandidaturo pa praviloma potrebujejo zunanjo spodbudo in podporo predvsem ljudi iz lokalnega okolja pa tudi političnih in strankarskih vrhov (Antić Gaber, Tašner Vatovec, Podreka, 2015).

Pri tistih ljudeh, ki izbirajo potencialne kandidatke za lokalne volitve, ki torej sestavljajo kandidatne liste, se v glavnem pokažejo tri temeljne potrebe, ki so povezane z:

  • izbiranjem kandidatk, ki imajo specifična znanja, da pokrijejo določeno področje;
  • ugledom, prepoznavnostjo in izvoljivostjo kandidatke v lokalnem okolju, zato da dvigne ugled stranke in njen uspeh na volitvah;
  • izpolnitvijo kvot.

KAJ NAREDITI, DA BI VEČ ŽENSK KANDIDIRALO

Na koncu izpostavljamo še nekaj temeljnih ugotovitev o tem, kaj je potrebno storiti, da bi več žensk kandidiralo na lokalnih volitvah in katere ukrepe bi bilo potrebno sprejeti:

  • delati na večji prepoznavnosti žensk v politiki in rušiti stereotipe o ženskah v politiki;
  • dvigniti ugled politike in političnih strank;
  • odpraviti formalne ovire, ki še obstajajo – kot je na primer dvig spolnih kvot;
  • izobraževati ljudi za delo in o delu v politiki;
  • vzpostaviti sistem mentorstva.

Ugotavljamo torej, da je področje lokalne politike prežeto s številnimi simbolnimi preprekami in mnogimi realnimi ovirami in potrebami, ki ženskam otežujejo vstop v to polje in vplivajo na to, da se v njem, ko so enkrat izvoljene, zadržijo večinoma le za kratek čas. Pogoji dela so v polju politike praviloma zahtevni in (v tem trenutku) oteženi še z izjemno nizkim ugledom (strankarske) politike, zaradi česar ocenjujemo, da brez dobro premišljenih podpornih mehanizmov, ki bi novinkam lahko omogočili daljše obdobje delovanja v njem, do pomembnega premika ne more priti.

 

Avtorice: Milica Antić-Gaber, Jasna Podreka, Maja Ladić, Vlasta Jalušič

Več od Metina lista

Dan sapic in vetra / Day of breezes and wind

18. junij 2012 (ponedeljek) Volilni bankomat – Ervin Hladnik Milharčič, Dnevnik Politični...
Beri dalje