Kako je podjetje izkoristilo feminizem za “žensko Viagro”

(foto: Mayur Gala)

Pred kratkim je večina naših in svetovnih medijev poročala o velikem napredku na področju zdravljenja težav pri spolnosti, s prvo odobritvijo ameriške agencije za zdravila (FDA) prodaje pripravka, ki naj bi povečeval spolno slo pri ženskah, ki trpijo za pomanjkanjem libida. Novica se na prvi pogled zdi odlična, in tako jo podjetje, ki bo zdravilo s komercialnim imenom Addyi tržilo, tudi prodaja. A če se v zgodbo malo poglobimo, se pri celi zgodbi kaže še druga, bolj temna stran.

Zdravilo Addyi vsebuje snov flibanserin, ki so jo prvi odkrili v nemškem podjetju Boehringer Ingelheim, ko so iskali nova zdravila za zdravljenje depresivnih motenj. Za zdravljenje depresivnh motenj se flibanserin ni izkazal učinkovit, ugotovili pa so manjši vpliv na zviševanje libido/spolne sle pri ženskah, vendar podjetju Boehringer ni uspelo zdravila pripeljati na trg zaradi pomislekov regulatornih organov o zelo nizki uspešnosti delovanja in številnih, tudi resnih, stranskih učinkih zdravila, zaradi česar so nato patent prodali manjšemu farmacevtskemu podjetju Sprout pharmaceutical iz ZDA.

Flibanserin ima namreč zelo majhen učinek, v raziskavah so ugotavljali, da ima pozitiven vpliv na povečanje spolne sle le pri 8-13 % žensk, a tudi pri teh je učinek precej majhen.

Ženske ki so bile vključene v klinično raziskavo, so pred jemanjem zdravila poročale, da so imele v povprečju 2,7 spolna odnosa na mesec, po jemanju tablete pa se je to povišalo na povprečno 4,5 spolnih odnosov na mesec, kar se zdi precejšnje povečanje, a tudi skupina, ki je prejemala placebo, je poročala o povečanju, le da nekoliko manjšem, na 3,7 spolnih odnosov na mesec. A nizka učinkovitost je le ena plat medalje.

(foto: Mayur Gala)
(foto: Mayur Gala)

Po podatkih iz klinične raziskave ima zdravilo flibanserin tudi precej stranskih učinkov. Seveda se ti lahko pojavljajo pri vsakem zdravilu, a pri rednem jemanju flibanserina naj bi se pri kar vsaki peti ženski (se pravi pri večjem številu, kot je delež žensk, na katere naj bi imelo zdravilo sploh kakšen pozitiven učinek) pojavljali stranski učinki v obliki nenadnih omedlevic, hitrega in močnega znižanja krvnega pritiska ter slabosti in vrtoglavice. Še posebej nevarno pa naj bi bilo hkratno jemanje flibanserina skupaj z alkoholom, saj lahko alkohol še močno poveča nevarnost pojava prej naštetih stranskih učinkov. Zaradi vsega naštetega je tudi FDA, zdaj, ko je odobrila prodajo zdravila, to storila z zadržkom, da ga lahko prodajajo samo dobro usposobljeni zdravniki in s posebnimi opozorili o nevarnosti uporabe.

(foto: DES Daughter via Flickr)
(foto: DES Daughter via Flickr)

A lahko se vprašamo, ali bodo res vse ženske, ki bi želele jemati to zdravilo, upoštevale pravilo, da ves čas jemanja zdravila (zdravilo je potrebno jemati vsakodnevno dalj časa, da naj bi imelo učinek) ne smejo uživati alkohola? In da ga zaradi nevarnosti omedlevanja lahko jemljejo samo zvečer, saj bi jutranje jemanje lahko povzročalo omedlevice npr. med vožnjo v avtomobilu.

Poleg vseh naštetih pomislekov, pa se pojavljajo tudi vprašanja o morebitni dolgoročni varnosti jemanja te snovi. Flibanserin deluje na možgane, na sprejemnike za snov serotonin, ki je vključena v številne procese urejanja delovanja naših možganov in našega obnašanja. Flibanserin tako zmanjšuje aktivnost serotonina s tem, da preprečuje njegovo vezavo na serotoninske receptorje, beljakovine, preko katerih serotonin celicam sporoča svoja sporočila. A serotonin ima številne pomembne funkcije v možganih in nepravilnosti v njegovem delovanju so povezane z nekaterimi duševnimi boleznimi. Depresivna motnja se tako povezuje s prenizko vsebnostjo serotonina v živčnih celicah in najpomembnejša zdravila za depresivno motnjo so ravno zdravila, ki zvišujejo raven serotonina v možganskih celicah. Poleg tega je serotonin vključen v procese urejanja nasilnega obnašanja, odvisnosti in še številne druge.

Flibanserin ni bil preverjen, ali ima dolgotrajno jemanje morebiti kakšne stranske učinke.

Glede na njegovo delovanje, pa bi bilo zelo pričakovano, da bi se lahko kakšni takšni učinki pojavili. Eden od očitnih možnih stranskih učinkov bi bil ravno sprožitev depresivne motnje, saj flibanserin deluje ravno nasprotno sistemu, ki preprečuje pojav depresivnosti.

A zakaj je potem FDA sploh odobrila takšno zdravilo? Podjetje Sprout pharmaceutical se je lotilo postopka prijave skrajno prefinjeno. Ker je vedelo, da je podjetju Boehringer že spodletelo pri poskusu registracije/odobritve tega zdravila, je pred prijavo pri FDA, sprožilo obsežno marketinško kampanjo, za katero je najelo ugledno marketinško agencijo. V okviru te kampanje, ki je izhajala iz izhodišča, da obstaja za moške več kot 20 zdravil za zdravljenje erektilnih motenj/libido, za ženske pa ničesar (kampanijo so imenovali Even the score, kar v prevodu pomeni “izenačimo rezultat”), so uspeli prepričati številna gibanja, ki se zavzemajo za enakopravnost spolov, za pravice žensk in podobne vrednote. Kampanja je postala politično pomembna in slišana in zaradi nje so na koncu strokovnjaki FDA popustili in zdravilo odobrili za uporabo, čeprav ne brez nesoglasij.

Niti eden od 24-ih članov odbora FDA ni glasoval za prosto prodajo zdravila na trgu, 18 se jih je strinjalo, da lahko zdravilo prodajajo pod posebnim nadzorom in s poudarkom na seznanjanju vseh uporabnic o nevarnostih zdravila, 6 od 24-ih članov odbora pa je glasovalo proti odobritvi.

Seveda je prav, da imajo ženske enake pravice kot moški, da imajo enak dostop do zdravil in zdravstva, da ni diskrimincije pri obravnavanju ženskih in moških bolnikov. A poraja se vprašanje, ali so feministična gibanja, ki so se tako zavzeto postavila na stran podjetja, ki ga seveda vodi želja po dobičku, zares vedela, v kaj se spuščajo, ali pa sta jih podjetje in marketinška agencija le spretno izkoristila za svoje finančne cilje? Vprašljivo je, če bi podpornice feminističnih gibanj tako goreče zagovarjale zdravilo, če bi vedele, da je njegov učinek izjemno majhen, da se bodo pri več ženskah, kot jim bo zdravilo pomagalo, pokazali resni stranski učinki, ki v skrajnih primerih lahko celo povzročijo smrt (zaradi hudega padca krvnega pritiska ali zaradi omedlevice npr. med vožnjo avtomobila), hkrati pa varnost dolgotrajnega jemanja zdravila sploh ni proučena in glede na njegovo delovanje obstoja velika verjetnost, da bo škodljivo delovalo na možgane?

 

gregor majdič
Dr. Gregor Majdič (foto: osebni arhiv)

Avtor: dr. Gregor Majdič, raziskovalec, ki se ukvarja s proučevanjem spolnih razlik v možganih. Je aktivni udeleženec mednarodnega projekta Gendered innovations, v katerem so zbrani raziskovalci iz ZDA in EU proučevali razlike med spoloma, rezultati pa so bili predstavljeni tudi na Evropski komisiji in v Evropskem parlamentu. Trenutno je aktiven član ekspertne skupine v okviru projekta EU Genmed, financiranega s strani EU, ki bo poskušal pripraviti smernice za nadaljnji razvoj proučevanja razlik med spoloma in upoštevanju le-teh v klinični medicini.

Več od Metina lista

051: Raje piše, kot misli – Marko Crnkovič (Fokuspokus)

Z Markom Crnkovičem o Fokuspokusu, vsebinah, ki jih objavlja, piscih, s katerimi sodeluje,...
Beri dalje