Spletna tehnologija v sodobnem svetu pomembno vpliva na naša življenja in s tem na naše učenje. Podkasti, ki so se kot nov zvočni medij začeli razvijati na prelomu tisočletja, vztrajno pridobivajo na popularnosti, hkrati pa imajo pri mnogih poslušalcih sloves medija, ki izobražuje.
V okviru svoje magistrske naloge s področja andragogike sem raziskovala, kako Slovenci poslušamo podkaste in se iz njih učimo. Za ustrezno uporabo podkastov v strukturiranih izobraževanjih je smiselno raziskovati, na kakšen način jih ljudje uporabljajo in se iz njih učijo v vsakdanjem življenju.
Na kratko spletno anketo o poslušanju podkastov je odgovorilo 640 ljudi (604 so jo rešili v celoti). Vzorec je bil po spolu uravnotežen, večinoma so ga sestavljali visoko izobraženi, največ jih je bilo starih med 18 in 45 let.
POSLUŠALSKE NAVADE
Izkazalo se je, da ljudje podkaste poslušajo precej redno. Večina anketirancev, 41%, podkaste posluša nekajkrat na teden, kar 25 % pa jih je dnevnih poslušalcev. Daleč najbolj priljubljeni so podkasti srednjih dolžin (30-90 min) najpogosteje pa za poslušanje izkoristimo vožnjo ali čas ko opravljamo hišna opravila.
Prevladujoči razlogi za poslušanje so učenje, zabava in zapolnitev prostega časa. Učenje kot razlog za poslušanje navaja kar tri četrtine anketirancev, med njimi prevladujejo visoko izobraženi (vsaj višješolska izobrazba). Najbolj priljubljene vsebine pa so pogovorne oddaje, znanost ter nišni podkasti.
Večina anketirancev se pri poslušanju srečuje z ovirami. Najpogosteje so to težave pri ohranjanju pozornosti. Misli jim odplavajo ali pa je poslušanje oteženo zaradi opravljanja več nalog hkrati. Poslušalci, mlajši od 30 let, ovire pri poslušanju zaznavajo pogosteje od starejših. Na poslušanje se težje osredotočijo, epizode se jim pogosteje zdijo predolge in težje najdejo vsebine, ki jih pritegnejo.
UČENJE
Zvočni mediji so izredno uporaben pripomoček za pridobivanje in vzdrževanje znanja tujih jezikov. Polovica anketirancev podkaste pogosteje posluša v maternem, polovica pa v tujem jeziku. Skoraj 80 % jih meni, da s poslušanjem tujih podkastov izpopolnjujejo svoje znanje jezika. Tudi sicer so naklonjeni uporabi podkastov v izobraževalne namene, v okviru strukturiranih izobraževanj.
Iz podkastov se anketiranci učijo naključno (učenja ne načrtujejo, a se ga zavedajo), okrog polovica jih podkaste uporablja tudi v učnih projektih (načrtno poiščejo znanje, ki ga potrebujejo).
Anketiranci se spremljevalnih učnih aktivnosti (npr. delanje zapiskov, pogovor …) poslužujejo le občasno, od časa do časa se o podkastih pogovarjajo s prijatelji in poiščejo dodatna gradiva, pogosto pa ustvarjalcem sledijo na socialnih omrežjih. Po večini ocenjujejo, da si informacije dobro zapomnijo in jih povezujejo s predznanjem.
V resničnost informacij v podkastih zaupajo in večinoma izbirajo tematike in ustvarjalce, ki jih poznajo. Večina jih vsaj včasih opazi manjkajočo navedbo virov. Več kot 70 % anketirancev pravi, da včasih ob poslušanju spremenijo mnenje o neki temi.
Podkasti ponujajo bogato paleto možnosti za učenje, ki jih pred njihovem razvojem ni bilo ali pa niso bile tako dostopne.
Uporabiti jih je mogoče kot vir, ki ponuja dinamično sprejemanje, za razliko od pisnih gradiv ali videoposnetkov, ki nas pogosto prikujejo na mesto.
Pri učenju iz podkastov v vsakdanjem življenju so cilji bolj zabrisani in drugačni od ciljev, ki jim sledimo v strukturiranih izobraževanjih, ob pravilni uporabi pa lahko z njimi tudi v takšna izobraževanja vnesemo sproščeni ton in dinamičnost.