Ljubljana si že več kot tri desetletja ob koncu maja nadane bolj svetovljansko podobo kot sicer, saj festival Druga godba na tamkajšnje odre pripelje glasbenike z vsega sveta.
Mestna občina Ljubljana je sicer letos sklenila, da program Druge godbe ni dovolj “pomemben za kulturno ponudbo MOL”, da bi ga uvrstila v programsko sofinanciranje, vendar bo festival kljub temu med 26. in 28. majem s pomočjo glasbe in glasbenikov pokazal, v kakšen svetu živimo — razseljenem.
Rdeča nit programa festivala Druga godba 2016 bodo nastopi glasbenikov, ki so ali pa še vedno živijo in ustvarjajo izven držav, v katerih so se rodili. Migracijski tokovi sicer še zdaleč niso nekaj novega, saj so tako stari kot človeštvo samo, vendar smo na to vsi skupaj postali bolj pozorni ob lanski tako imenovani begunski krizi.
Z malo spretnosti bi lahko sestavili tudi program, ki bi mu rdečo nit dajali glasbeniki begunci, vendar smo jih veliko gostili že v prejšnjih letih, zato smo skušali opozoriti na širšo sliko današnjega mobilnega, razseljenega, fluidnega sveta.
Največ malijske glasbe danes nastane v Franciji, ganski highlife je novo domovanje našel v Veliki Britaniji, mehiški glasbeniki pred narko karteli in revščino bežijo na jug ZDA. Vendar nam konec maja ni treba v Pariz, London ali Tucson v Arizoni, da bi slišali vse te godbe, ampak bodo one prišle k nam — na 32. festival Druga godba.
Največji zvezdnik letošnjega programa bo nastopil na samem začetku, ko bo oder Kina Šiška zavzel Ludovic Navarre. Že njegov vzdevek St Germain nam pove, da gre za esenco pariške, urbane, multikulturne družbe, kar bo še bolj nazorno na njegovem koncertu, saj ga bo spremljalo osem v zahodni Afriki, večinoma v Maliju, rojenih glasbenikov, ki živijo in delajo v Parizu.
Na spremenjen svet se kajpak odzivajo tudi slovenski glasbeniki, ki pogosto igrajo v tujih, mednarodnih zasedbah, včasih pa pot poteka tudi obratno in tako bosta na premiernem nastopu Katje Šulc ob izidu njenega z romsko poezijo navdahnjenega albuma Kamlisajlan nastopila tudi dva mehiška glasbenika. Zelo veliko odlične z mehiško tradicijo prežete glasbe nastaja tudi na ameriškem jugu, od koder bo svojo zasedbo pripeljal Sergio Mendoza, nekdanji sodelavec Calexico.
V določenih okoliščinah nekatera glasba zacveti v diaspori celo bolje kot v domačem okolju. Ganski glasbeniki so highlife v svet glasbe ponesli prek Londona, Ljubljana pa je odigrala pomembno vlogo pri ohranjanju sevdaha.
Ko je Bosno v prvi polovici devetdesetih zajela vojna vihra, so begunci iz prizadetih krajev v Ljubljani ustanovili zasedbo Dertum, ki je postala nekakšen vezni člen med “starim” sevdahom, ki je polnil koncertna prizorišča, skoraj še bolj pogosto pa kavarne v osemdesetih letih 20. stoletja, in “novim” sevdahom, ki je postal zanimiv tudi za mednarodno glasbeno sceno. Ena od pevk Dertuma je bila Maida Džinić Poljak, ki je lani ustanovila novo zasedbo tAman, v katero je iz Dertuma prišel tudi tolkalec Marjan Stanić, poleg njiju pa jo tvori še cvetober slovenskih jazz glasbenikov. Podalpski sevdah, bi lahko rekli, ki bo svojo prvo ploščo predstavil prav na festivalu Druga godba.
Domala pri vseh drugih letošnjih nastopajočih lahko najdemo izkušnjo dela in življenja v tujini. Plošča ameriškega družbeno angažiranega glasbenika Saula Williamsa je nastajala v Senegalu, Parizu, Haitiju, New Orleansu in New Yorku, njen glavni junak pa je heker iz Burundija; Nneka je iz Nigerije, vendar veliko ustvarja v Nemčiji, uKanDanZ je vroča francoska zasedba s pevcem iz Etiopije; največja atrakcija britanske skupine The Comet is Coming je saksofonist Shaba Hutchinson, predstavnik karibske diaspore, saj je doma iz Barbadosa; Dom La Nena je Brazilka, vendar vzgojena v Argentini, glasbeno pa se je izobraževala pri angleški pevki in igralki Jane Birkin ter francoski legendi Jeanne Moreau …
Za prvi vtis, kako razseljen je (tudi glasbeni) svet, bodi dovolj, več pa na ljubljanskih odrih od Kina Šiške prek AKC Metelkova mesta in Cankarjevega doma do Stare elektrarne — Elektro Ljubljana. Vsi, ki smo kakorkoli vpeti v dogajanje na Drugi godbi, in prepričan sem, da tudi obiskovalci koncertov, trdno verjamemo, kako pomemben je tovrstni glasbeni sprehod za Ljubljano in njeno kulturno ponudbo. Morda bodo nekoč to spoznale tudi mestne oblasti, le, da utegne biti prepozno.
Avtor: Rok Košir, po izobrazbi je etnolog in kulturni antropolog. Najbolj ga zanima (zahodna) Afrika. In ker je tam spoznal veliko zelo zanimive godbe, ga je pred dobrim desetletjem v programski odbor povabila Druga godba, zadnji dve leti pa je njen v.d. direktorja. Ker ne more brez glasbe, koncerte organizira tudi v svoji domači dnevni sobi, znani kot Pinelina dnevna soba.