Kar enemu lepo pristoja, druzega kvari

Atelje Berthold
Atelje Kohler, Maribor
Atelje Kohler, Maribor

Prvi slovenski ženski časopis Slovenka je izhajal med letoma 1897 in 1902, najprej kot priloga časnika Edinost, zadnji dve leti pa kot samostojni mesečnik. V časniku so bili objavljeni razni praktični nasveti, kot jih na primer najdemo v spodnjem članku o modi oziroma oblačilni umetnosti. Članek dopolnjujejo portretne ateljejske fotografije iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja, ki so takšne in podobne modne zapovedi bolj ali manj upoštevali. 

Obleka (Slovenka, leto 1897, letnik 1, številka 14) 

Po dr. Ivanu Dežmanu.

Ako hočemo, da obleka krasi človeka, mora ona biti poleg vse elegance jednostavna ter ne sme človeške rasti kazat ne prevelike, ne premajhne, ne sme je preveč širiti ni ožiti. Moda sama po sebi ne odločuje v tem, baš tu se kaže dober ukus in finejša naobraženost, kako se v tem ravna osebni ukus. Priprosteji ljudje, ako so gizdavi, ljubijo razne in kričeče boje in izbirajo take forme, ki bolj koljejo oči, koje so najnovejše in najsijajnejše. Toda vsak uglajen človek spozna na prvi mah nesklad med obleko in osebo, spozna plitvost dotičnega, za ktero bi morebiti ne doznal, ako bi se dotična oseba oblekla v obleko, ki bi ji pristojala bolje.

Atelje Krapek, Maribor
Atelje Krapek, Maribor
Atelje Müller, Ljubljana
Atelje Müller, Ljubljana

V tem oziru greši se največ v rodbinah, kjer je več odraslih hčera; one se oblačijo vse jednako, da bi se nobeni ne godila krivica. Ta način je sicer ugoden, ali je kriv in večkrat nepravičen: ker ako se dve sestri želita jednako obleci, treba je prej vprašati, sta li oni dve enake rasti, stasa in polti. Debeleja, polna in mala mora se vedno braniti nabranega pasú in života, ki pa vitki devojki lepo pristoja. Tako ne more mal klobučič lepo pristati na glavi devojke polnih lic, kratkega in debelega vratu.

Obleka ima biti iščit proti slabemu vremenu in zato moramo gledati, da se oblačimo vedno po letnem času, po razni toplini in vlažnosti posameznih dni. Ali ne samo proti slabemu vremenu, ampak za štedilo telesne toplote mora biti obleka. Ako se oblačimo dovolj, moremo vzdrževati toplino telesa z manjšo koli- kostjo hrane, a drugi del hrani vporablja se n. pr. za tvorenje novih iztrošenih delcev. Znano je, da tople obleke, koje ne prepuščajo gorkoti telesa v bližnji zrak izmanjšujejo željo za jedjo, to je tudi v zvezi s tem, da po letu ne čutimo tolike potrebe za jedjo kolikor po zimi.

Atelje Müller, Ljubljana
Atelje Müller, Ljubljana

Za lepoto obleke treba je osobito paziti na izbor boje (barve); ker nič toliko ne povišuje pa tudi nič ne zmanjšuje toliko lepote obleke, kolikor baš skladnost in neskladnost boj na njej. Gospa ali deva, katera čuti in zna sklad raznih boj, oblačila se bode vedno ukusneje in zato bode vedno bolj ugajala nego ona, ki nema tega čuta ali ne mara zanj.

Za boje so zakoni sklada ali harmonije takovi, kakor za glasove. Znanost razlikuje tri temeljne močne boje: rdečo, rmeno in modro. Razen teh je tako zvanih komplementarnih ali dopolnilnih barv, ki ublažujejo prehode. Tako je rdečej ublažujoča in dopolnjujoča zelena boja, rmenej vijoličasta, a modrej narančasta. Zelena boja je posrednica med rmeno in modro barvo, vijoličasta med rdečo in modro, narančasta med rdečo in rmeno. Naobražen čut za barve skrbi vedno,popolnuje in posreduje, da ublažuje močne temeljne boje: rdečo, rmeno in modro. Take barve ljubijo v vaseh, kjer pogostoma vidimo vaščanske oblečice v te tri barve drugi poleg druge. Da to teoretično trditev bolje pojasnimo na praktičen način, porečemo, da se vsaka boja ima skladati z osebo, najbolj z licem in njegovo poltjo.

Atelje Berthold
Atelje Berthold, Ljubljana
Atelje Martini, Celje
Atelje Martini, Celje

Kar enemu lepo pristoja, druzega kvari. Tako ne bode lepo pristojala rožnatemu licu jako rdeča obleka, ker po njej se bode videlo lice še bledejše; ženske takega lica morale bi izbrati temnordečo barvo s tem namenom, da z nasprotno živo barvo ne povišajo bledobe. Nežno-zelena boja pristoja plavolasim, belopoltnim devojkam, ker se s tem vidi njih lice rožnato in se silno povišuje njegova lepota. Tudi modra barva daje živahnost licu blondinke, toda modrina ne sme biti premočna in preostra, ker vsled nje izgublja lice v svoji nežnosti. Črnkam, katerih polt je bolj narančasta, ne pristoja nikakor modra boja. Od rmene boje pobeli sicer rmenkasta polt ali ta barva ne pristoja plavim lasem. Vsaka nežna polt prihaja po rmenej barvi na modro-vijoličasto. Rmena boja pristoja vsem črnolasim, katerih polt je nekakó narančasta.

Narančasta barva je premočna za ktero koli si bodi toileto; plavolaske bodo po njej modraste, a na črnkah pozelenjuje jormenkaste pege po licu. Vijoličasta barva je gotovo nepripravna za vsako lice, ker tudi temna polt se vidi po tej barvi rmenejša.

Nesvetla, bela boja pristoja vsakemu mlademu licu živahne polti, ker se lice po belej boji zdi nežnejše, osobito lepo pristoja gospem, ako izberejo belo obleko n. pr. iz mousselina, na kojem so našivi (aufputz) še bolj beli, konture se s tem oblažujejo, a koža dobiva neko eterično svetlino.

Atelje Lobenwein, Ljubljana
Atelje Lobenwein, Ljubljana
Atelje Lobenwein
Atelje Lobenwein, Ljubljana

Črna boja, ki ni svetla, je bolj boja za žalovanje nego za lepoto. Svetla črnina n. pr. v svili ali v čipkah ublažuje jakost barve s tem, da boja postaja jasneja. Črna polt ali pege na belej koži vidijo se še jasneje v črni obleki.

O boji obleke je še pristaviti to, da temna boja, osobito črna, bolj prevaja gorkoto, tedaj bolj greje in je zato pripravnejša za zimo in mrzlejše podnebje, med tem ko svetla največ bela obleka ne prevaja rada gorkote, zato je primerna za poletje in za vroče podnebje. To je že Franklin dokazal dovolj s tem, da je postavil na sneg koščeke sukna raznih boj in je našel, da je največ snega skopnelo pod črnim suknom, a pod koščekom belega sukna najmanj. Razven tega, temna obleka lože pije vlago in vsakovrstne vonjave, gotovo tudi kužne, nego svetla. Zato je previdno nositi za čase kakove nalezljive bolezni svetle obleke a ne volnene in ne suknene. Razne vonjave sprejema v sé največ črna boja, potem modra, potem rdeča a najmanj bela. Tudi voda ne hlapi iz vseh oblačilnih tvarin enako; najlažje hlapi iz platna a najtežje iz volne. Zato se za mrzle obkladke vedno vporablja le platno.

Atelje Rovšek, Ljubljana
Atelje Rovšek, Ljubljana
Atelje Müller, Ljubljana
Atelje Müller, Ljubljana

Da bode obleka lepa, treba je, da bode dostojna in čedna. Osobito je graje vredna vsaka decolletirana (razgaljena) moda, ker pravilo lepote se glasi: vsaka krasotica izgublja v miloti in čaru tem bolj, čim bolj kaže goloto svojih form. Zato pravi nek italijanski pesnik: čim manj se kaj odkriva, tem lepše je, ker mnogo bolj zanima blažena čednost pod pokritimi formami nego najdovršeneja lepota, ako ji odvzameš zaveso pristojnosti.

Kosmetična (ukrasna) svojstva obleke ne smejo se ločiti od zdravoslovnih, kajti trditi smemo, da vse, kar služi zdravju mora biti tudi pristojno. Moda je, žal, čestokrat razdvojila zdravje in pristojnost, zahtevajoča od sveta, da se prikazuje v takih odevnih načinih, koji niso baš za zdravje, a dopuščajo nasprotno takove načine, koji niso taki, kakor velevajo stalni zakoni pristojnosti. (pride še)

Pripravila in uredila: Irena Eiselt in Žiga Cerkvenik

Fotografije hrani Kartografska in slikovna zbirka NUK.

 

Rubrika: RETRO META

 

Več od Žiga Cerkvenik

Darwinov nauk nič drugega ni, ko strašno ponižanje človeškega rodu.

V času toliko in toliko stoletij je po Darwinu i Vogtu verjetno,...
Beri dalje