
Kreativna cona Šiška je prostor na Celovški cesti 50, kjer delujejo mladi ustvarjalci iz različnih področij – industrijski in grafični oblikovalci, fotografi in ilustratorji, programerji, arhitekti, novinarji in ekonomisti. Delujejo posamezno ali pa sodelujejo na projektih, na način, kot si ga mladi, na začetku svojih poklicnih poti lahko le želijo. Skozi pogovore in predavanja se medsebojno izobražujejo in podpirajo, ter se na ta način razvijajo v celovite ustvarjalne osebnosti. Skupna vizija, medsebojna podpora ter zaupanje v delovanje skupine pa so najpomembnejši temelji za razvoj projektov.
V treh delovnih prostorih, fotografskem studiu in skupnostnem prostoru s kuhinjo deluje mlad kolektiv industrijskih oblikovalcev Rompom, ki je delovni prostor Kreativne cone Šiška pred dobrim letom tudi vzpostavil, poleg Rompoma je imela veliko vlogo pri postavitvi KCŠ-ja tudi Nataša Košmerl, njena sestra Biba in Grega Lož, delovanje skupnosti pa so v tekočem letu okrepili številni pridruženi člani, med njimi Miha Artnak, Srdjan Prodanović, Gaja Mežnarič, Nina Mršnik, Aljaž Vindiš… V kleti prostorov deluje kolesarsko društvo Muslauf, katerega namen je širjenje kolesarske kulture. Mrežno vozlišče aktivnih posameznikov omogoča dobro platformo za ustvarjanje ‐ sodelovanje pa se v vsaki situaciji izkaže kot najboljše orodje. Pred mesecem dni nam je grozila izselitev, dober mesec kasneje pa smo s skupnimi močmi izpeljali projekt, ki premika razumevanje slovenskega oblikovanja.
Pop‐up Dom ni le stanovanje, prav tako ni le galerija ali le trgovina. Združuje vse tri koncepte v enem, da bi oblikovalske izdelke kar najbolj približal končnemu uporabniku – kupcu, ki lahko tako preizkuša in vrednoti izdelke v njihovem realnem okolju. Podoben način izobraževanja javnosti o bivanjski kulturi sta v šestdesetih letih ubrala zakonca, arhitekta Marta in France Ivanšek, ki sta v prodajnem salonu Interier na Mestnem trgu uredila reprezentativni prostor tipičnega slovenskega stanovanja.

Projekt Pop‐up Dom opozarja na to, da kreativni potencial med mladimi obstaja, da pa ga država premalo podpira – imamo nešteto kulturnih centrov, celotna država pa ne premore enega kreativnega. Stroški za najem prostorov in nakup orodja so visoki in za ta namen odvajamo dobršen del lastnih sredstev. Ko morajo mladi perspektivni oblikovalci od svojih skromnih začetniških prihodkov odvajati dobršen delež zaslužka za najem prostorov, umanjka sredstev za razvoj projektov. Še večja zagata se pojavi pri razvoju prototipov, kjer je uresničevanje novih svežih idej, brez podpore gospodarstva skoraj nemogoče.

Kreativno ustvarjanje je drugačno od kulturnega, predvsem je bolj tržno naravnano in ob pravilni podpori lahko povzroči renesanso slovenskega gospodarstva. Mladi smo na začetku svoje kariere večinoma kreditno nesposobni, saj delujemo preko avtorskih pogodb, materialni stroški za razvoj prototipov pa so izredno visoki, zato je iz te situacije nemogoče sprožiti hitrejši napredek. Projekt smo mladi ustvarili sami, čeprav bi si želeli, da bi bili na kakršenkoli način podprti, bodisi s strani mesta, industrije ali države. Za razvoj podobnih projektov bi potrebovali manjše kredite in neprofitne najemne prostore, v katerih bi lahko večino sredstev namenjali za razvoj prototipov, ki so dragi, a nujno potreben člen (industrijskega) oblikovanja.

Želeli bi si, da bi z odmevnim projektom Pop‐up Dom in razvojem spletne kreativne platforme uspeli prepričati gospodarstvo in državo, da spodbudi razvoj kreative na slovenskih tleh. Ne le navidezno, temveč konkretno. Potrebujemo prostore, zainteresirane proizvajalce, ter kritično maso trga, ki bo podpirala produkcijo z dodano vrednostjo. Zahtevamo preveč?
Pop‐up Dom je ustvarila skupina kreativnih posameznikov, Rompom (Jurij Lozić, Tilen Sepič, Nuša Jelenec, Andraž Tarman, Gašper Premože) so pobudniki in nosilci projekta, pridružili pa so se jim še ekonomista Metka Pinezič in Marko Orel, ki skrbita za ugodno temeljenje projekta, ter grafični oblikovalci Mina Arko, Nina Urh, Miha Artnak, programer Srđjan Prodanović, PR Brigita Grbin, arhitektka Maša Ogrin in mnogo, mnogo drugih, ki jim so‐delovanje pomeni veliko…Pop-up Dom je odprt še do 18. novembra 2012.