Ko sem bila otrok in mladostnica, se mi je vse zdelo pravljično uresničljivo in mogoče. In če kdo od daleč pogleda mojo zgodbo, se tudi takšna zdi, pravljična: odličnjakinja v osnovni, srednji, na faksu; prejemnica Zoisove štipendije, OAD štipendije, DAAD štipendije. Doštudirala kot prva v svojem letniku in to na obeh faksih. Prvo službo dobila v občini na javno objavljenem razpisu brez zvez (političnih ali drugih). Drugo in nadaljnje službe in izvoljene pozicije so mi ponudili zaradi izjemnega dela. Spoznala sanjskega moža in bila blagoslovljena s tremi živahnimi in radovednimi hčerami. A se ne bere kot pravljica?
Že mogoče. Toda na teh svojih pozicijah (bile so vedno vodstvene in vodilne), sem spoznala, da ni dovolj biti sposobna, pametna, razgledana, povezovalna, timsko usmerjena, z dobro mrežo … ne, vse to ni dovolj, če si ŽENSKA in če imaš po možnosti privzgojene (nebodijihtreba) visoke moralno-etične standarde. Paradoks? Nikakor.
Enostavno si ženska in kot takšna vedno naletiš na vsaj enega od t. i. kavljev 22 (za tiste, ki radi berete, govorim o kultni knjigi Catch 22):
– Če si poročena in (še) nimaš otrok, nisi material za vodenje, ker jih boš enkrat imela in boš veliko odsotna zaradi bolniških (otroci obolevajo, ne?).
– Če si poročena in imaš otroke, potem je itak jasno, da daš otroke na prvo mesto in nisi pri stvari, ko je treba voditi posle.
– Če nisi poročena, je nekaj narobe s teboj, ker te očitno nihče noče.
Celoten zapis lahko preberete na TEJ povezavi.
Avtorica: Mag. Natalie C. Postužnik, ustanoviteljica in direktorica Nikrmane, koordinatorka projekta Vključi.vse/Include.all za Združenje Manager.
Naslovna fotografija: Ryan McGuire.