Trenutno imajo v Sloveniji v samo 16-ih od 212-ih občin županjo, kar predstavlja 8 % vseh županskih mest, in kar 10 občin, kjer v občinskem svetu ni niti ene svetnice. Imamo pa tudi 3 občinske svete, kjer je žensk več kot moških Radovljica, Ivančna gorica in Vransko). Vir: vizualizacija Ženske v politiki.
Res je tudi, da je bilo po zadnjih volitvah v občinskih in mestnih svetih izvoljenih 32 % žensk. Podatek se zdi na prvi pogled spodbuden, a ko ga pogledamo z druge plati vidimo, da je v mestnih in občinskih svetih v celi Slovenji 68 % moških, kar pomeni, da kljub izboljšanju po zadnjih volitvah, stanje še ni zadovoljivo.
Zakaj ni in kaj o tem pravijo same mestne in občinske svetnice?
Podatki, ki zgovorno razkrijejo visoko nadreprezentiranost moških v lokalni politiki, so zlasti podatki o županskih mestih, saj so v lokalni politiki to mesta realne odločevalske moči, mesta, kjer je njihova moč odločanja tako nesorazmerno velika, da močno bije v oči. Poleg tega torej, da moški županujejo v 198-ih od 212-ih občinah in da v 10-ih občinskih svetih odločajo izključno moški, je še v 80-ih občinskih in/ali mestnih svetih manj kot 30 % svetnic, kar se pojmuje kot tista kritična meja, pri kateri se neka skupina sploh lahko organizira tako, da je vidna in da lahko izrazi svoje interese in potrebe. Prikazana dejstva bi nas državljanke in državljane, prebivalke in prebivalce Slovenije zato morala skrbeti. Pa ne samo zaradi »teže« številk, ampak tudi zaradi njihovega pomena in posledic, ki iz tega izhajajo.
Zakaj pravzaprav gre? Takšno stanje ima namreč neposredne posledice na odločanje. Posledice teh odločitev pa vplivajo na možnosti urejanja vsakdanjega življenja ljudi v občini in mestu. Ali kot pravi ena od akterk lokalne politike, ki takole opisuje, zakaj se je odločila aktivno poseči v lokalno politiko: »Politika nam vsem vsakodnevno oblikuje življenja, zato je pomembno, da nismo le opazovalci, pač pa poskušamo tudi sami oblikovati pogoje, v katerih bomo živeli, delali, vzgajali otroke […] ker dosedanje politične strukture naših življenj niso vodile v pravo smer, sem se odločila, da poskušam stvari spremeniti.« …
Dodaten razlog za to, da opozorimo na pomen vstopanja večjega števila žensk v lokalno politiko, izhaja iz trenutne družbene situacije, v kateri prevladuje vase zagledani, s selfijem zaznamovani individui, osamljeni posamezniki in posameznice, ki vsak zase v svojem neposrednem mikro okolju rešujejo svoje težave, zaradi občutka nemoči pa družbene probleme prepuščajo reševanju drugim – ti drugi pa so – kot vidimo – večinsko moški.
Takole pravi mestna svetnica: »To, da sem ženska, s tem (vstopom v lokalno politiko op. a.) ni imelo neposredne zveze, res pa je, da vpliv struktur, ki bi ženske ponovno rade videle v kuhinji in otroški sobi, narašča, zato je pomembno, da ženske pravice, ki so nam jih izborile predhodnice, ne pustimo vzeti, saj jih bo znova pridobiti izredno težko.« …
Tako kot v nacionalni ali mednarodni tudi ženske v lokalni politiki dejstva, da so ženske, običajno ne želijo izpostavljati, pa vendar zaznavajo razlike. Pri čemer izpostavljajo predvsem to, da »ženske nekatere stvari dojemajo drugače, da bolj mislijo na dobrobit svojega okolja, prihodnost otrok in imajo več posluha za ljudi ter več smisla za dogovarjanje.«
Lokalna politika je preveč resna stvar, da bi jo bilo prepustiti v upravljanje (izključno) moškim
Anketiranke v projektu Openn – kot je razvidno iz njihovih odgovorov – se predvsem ne pustijo izgnati nazaj za štiri stene domačega stanovanja ali hiše. Ob tem pa nas izkušnje delovanja v lokalnem okolju opozarjajo, da se »v organih lokalnih skupnosti na podeželju zbirajo lokalni šerifi, ki krajevno skupnost dojemajo predvsem kot poslovnega partnerja za svoje firme in ne kot prijazno bivalno okolje«, pravi ena od njih. To pa bi nas moralo veliko bolj zaskrbeti, še posebej ob dejstvu, da nekateri na teh pozicijah ostajajo večje število mandatov in si še posebej v majhnih (ruralnih) okoljih zgradijo trdne podporne (tudi materialno nagrajene) mreže, ki jih je težko pretrgati in je zato novinkam in novincem še težje zasesti ta in podobna mesta odločanja, kjer bi lahko prelomili z zgoraj opisanimi tradicijami delovanja in v ospredje postavili dobrobit lokalnega prebivalstva.
Kar nekaj je takih, ki se prav zaradi takšnih spoznanj, umaknejo iz politike in se začnejo ukvarjati z – po njihovem mnenju – drugimi, »pomembnejšimi« življenjskimi področji. Ena od takšnih takole vidi razloge za nizek delež žensk v politiki: »… ker ženske premalo zastopamo svoje vidike v družbi: naše prispevke družbi, naše poglede na reševanje problemov, […] prepuščamo, da o življenju v družbi odločajo moški. […] ženske se bojimo ogrožati svojo družino in že pridobljeni socialni položaj, smo manj nagnjene k riziku, eksperimentiranju in avanturizmu kot moški. Težimo k iskanju stabilnosti, varnosti (za otroke, zanamce) in dobrih odnosov z ljudmi«.
Mi pa dodajamo, da morda pa prav tu tičijo razlogi za to, da ne smemo lokalne politike prepuščati izključno moškim, ker gre za preveč resne zadeve in predvsem za našo prihodnost. Gre namreč za odločanje o naših življenjih in kvaliteti bivanja v lokalnem okolju, zaradi česar je pomembno, da so interesi moških in žensk enako zastopani.
Avtorica: prof. dr. Milica Antić Gaber, sociologinja in ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj za ženske v politiki ter feministično politično teorijo.