Mislili so, da jim manjka le parkirni prostor

Trg Israel Plads: šolsko dvorišče in javni trg v enem. Mesto Kopenhagen prepoveduje postavitev ograj okrog šolskih igrišč ali kjerkoli drugje v javnem prostoru. Israel Plads

‘Urbano življenje je veliko več kot kavarne in turisti. Je vse to, kar se zgodi, ko se ljudje srečajo na mestnih trgih, ulicah, parkih in igriščih. Je življenje, ki se oblikuje na poti v in iz službe, šole, vrtca ali popoldanske dejavnosti ter na poti do najbližje trgovine. Mestno življenje je gibanje, doživetje in to, kar se zgodi, ko se naključno srečamo.’ Ayfer Baykal, vodja tehničnega in okoljskega oddelka mesta Kopenhagen

CELOVITA URBANA PRENOVA

Mestna uprava danske prestolnice Kopenhagen se že več let uspešno ukvarja s tem, kako narediti mesto prijaznejše stanovalcem, privlačnejše ter gospodarsko in socialno močnejše. Hitro se odzivajo na socialne, gospodarske in okoljske spremembe. Da bi sledili novim izzivom, ves čas prilagajajo način dela. Leta 2010 so sprejeli novo strategijo Integrirane oz. celovite urbane prenove. Od takrat vsako leto vzpostavijo dve novi območji oz. lokalni pisarni, ki v izbrani soseski delujejo šest let.

Trg Israel Plads: šolsko dvorišče in javni trg v enem. Mesto Kopenhagen prepoveduje postavitev ograj okrog šolskih igrišč ali kjerkoli drugje v javnem prostoru. Israel Plads
Trg Israel Plads: šolsko dvorišče in javni trg v enem. Mesto Kopenhagen prepoveduje postavitev ograj okrog šolskih igrišč ali kjerkoli drugje v javnem prostoru. Israel Plads

Celovite urbane prenove so sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem predelu mesta. Po novem Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020bo bo enajst slovenskih občin moralo definirati pomen in način izvajanja Celovite urbane prenove znotraj Trajnostne urbane strategije. V skupini prostoRož se z urbano prenovo ukvarjamo že dlje časa, pravzaprav od samega nastanka leta 2004, vendar je šlo v preteklosti za posamezne časovno in prostorsko omejene projekte. Celovite urbane prenovesmo se na pobudo Mestne občine Ljubljana lotili leta 2013 s pilotnim projektom v Savskem naselju.

Otvoritev javnega prostora Hip hip super hrib zasnovanega skupaj s prebivalci in osnovno šolo v Savskem naselju.
Otvoritev javnega prostora Hip hip super hrib zasnovanega skupaj s prebivalci in osnovno šolo v Savskem naselju.

Kako pravzaprav poteka urbana prenova in kaj si od nje lahko obetamo? Neizpodbitno dejstvo je namreč, da s celovito prenovo pridobijo vsi: stanovalci, mestna uprava in občasni obiskovalci.

Več lahko preberete na TEJ povezavi.

 

Alenka Korenjak (foto: osebni arhiv)
Alenka Korenjak (foto: osebni arhiv)

Avtorica: Alenka Korenjak, arhitektka, soustanoviteljica arhitekturne pisarne kombinat in skupine prostoRož. Že deset let se ukvarja z vprašanji javnega urbanega prostora in mesta na splošno. Skozi različne aktivnosti, intervencije, začasne postavitve in dogodke raziskuje vprašanja prostora in njegovega pomena za lokalne prebivalce in družbo.

0 replies on “Mislili so, da jim manjka le parkirni prostor”