Berem, da so Helios grozni tujci leta 2013 kupili za 145 milijonov. Sindikati, politiki in vsi drugi wannabe udeleženci na denarnem toku podjetja, ki ni njihovo, so takrat skakali v zrak. No, sodeč po trumpoidnih naslovnicah še niso odnehali. Naš Helios! Grdi tujci! Kapitalizem, trg, bavbav! Saj veste, običajne zgodbe.
Zasebni lastnik, ki se ne ozira na domače šege in običaje, je Helios spravil v red, kot to naredi nekdo, ki za podjetje plača dobrih 100 milijonov.
Pri tovrstnih prestrukturiranjih ni heca. Odplačali so znaten del dolga slovenskega dela podjetja, ki je pred prodajo že ogrožal poslovanje, in znižali število zaposlenih. Ob nižji prodaji so bistveno povečali dobičkonosnost, zvišali EBITDA, se verjetno znebili manj profitabilnih izdelkov in našli sinergije z drugim podjetjem v skupini. V domačih logih so gotovo odrezali kakega glasnega “lobista”.
Leta 2016 podjetje Helios hudobni tujci #1 prodajo hudobnim tujcem #2 za 572 milijonov (ok, številki nista v celoti primerljivi, upoštevati je treba celoten dolg, ampak you get the point, kar nekaj razlike je). Kakšna je lekcija? Le zasebni lastnik, ki sam investira v podjetje in se mora odločati tako, da imajo njegove odločitve ekonomsko logiko, da naložbo čim bolj oplemeniti, je smiseln lastnik. Država podjetja žal samo uničuje, sploh v Sloveniji, kjer je vrsta ljudi, ki imajo radi denar, ki ni njihov, zelo dolga. Prav neverjetno je, da davkoplačevalci državi, ki niti najosnovnejših funkcij države ni v stanju dobro opravljati, za nameček zaupajo še upravljanje podjetij in bank? Žalostno.
Mercator, Telekom, Luka Koper, NLB, Cimos, Adria, Sava, vrsta nacionalnointeresnih zombijev je dolga in ugledna. No, “ugledna”. Zgodb o uspehu ni. Naslednje veliko podjetje, ki v žametnem primežu države posluje pod potencialom, je Krka. Krka že nekaj let stagnira, letos je začela nazadovati. Ker državnega deleža nismo prodali pri vrednotenju 4+ milijarde leta nazaj, ga bomo verjetno čez nekaj let prodali po vrednotenju nižjem od dveh milijard ali še bistveno manj. Klasika, tako kot je bilo v primeru Mercatorja in Adrije. Tako, kot smo zamudili priložnost v Telekomu, v NLB, praktično povsod.
NA TA NAČIN ŽE LETA UNIČUJEMO MILIJARDE
Žal zaslužka ne oropamo samo osovraženih tujcev in brezsrčnih kapitalistov. Nasprotno. Z oviranjem naložb in podjetništva žagamo vejo predvsem sami sebi, recimo nezaposlenim, ki bi ob rasti podjetja ali novih naložbah dobili službo, ali malim delničarjem, ki bi delnice prodali in dobili dividende. Stran mečemo davke, ki bi jih lahko pobrali in z njimi financirali šole in kulturo. Pod nosom se obrišemo za otroška kosila, ki bi jih s tem denarjem lažje plačali, in zanemarjamo pokojnine, ki jih namesto iz rastočega premoženja financiramo iz vedno višjih davkov. Naložbe, nad katerimi vihamo nos, podjetniki raje prenesejo v tujino, tujci pa se odpravijo kam drugam, ne v Slovenijo.
Samo v primeru Heliosa je slabo upravljanje verjetno stalo desetine, morda celo stotine milijonov evrov?
Je končno prišel čas, da začnemo razmišljati in ugotovimo, da slabo stanje države in državnih podjetij ni naključje?
Da naj država počne tisto, za kar jo resnično imamo, podjetja in kapitalisti pa naj investirajo in prevzemajo poslovna tveganja, zaposlujejo in ustvarjajo nove izdelke in storitve ter plačujejo davke? Se lahko počasi dogovorimo, da nima smisla, da posameznike in podjetja silimo v neoptimalne rešitve, ki na koncu niso dobre za nikogar, še najmanj za davkoplačevalce? Lahko nehamo z nespametno mantro, da so državna podjetja “naša” in to neoprijemljivo “našost”, od katere imajo največ politiki in njihovi prijatelji, po čim boljši ceni pretopimo v višjo tržno kapitalizacijo in dividende za lastnike, v nove in bolje plačane službe, v več pobranih davkov in preko davkov usmerimo v boljše šole, vrtce, sodstvo, policijo in druge klasične državne storitve? Bi šlo? Nas lahko končno sreča pamet?