Odprto pismo Znanstvenih svetov KI in NIB v podporo možnosti poučevanja v tujem jeziku na univerzah

V javnosti se je odprla polemika o predlagani spremembi zakona o visokem šolstvu, ki bi univerzam omogočila, da izvajajo del predavanj v tujem jeziku. Ob tej polemiki, ki je predvsem s strani slavistov zelo emocionalna in v medijih prikazana dokaj enostransko, bi radi izrazili javno podporo predlagani spremembi. S tem bo pravzaprav uzakonjeno naše dosedanje ravnanje, saj na doktorski stopnji že dlje časa predavamo v angleščini, če kateri od študentov ne razume slovensko. Seveda v angleščini predavajo tudi ugledni predavatelji iz tujine. Dejstvo je, da je danes mednarodni jezik znanosti angleščina. Na nacionalnih znanstvenih konferencah z mednarodno udeležbo že desetletja predavamo v angleščini, tako kot naši kolegi iz Nemčije, Japonske, Finske, Hrvaške in velike večine ostalih držav na njihovih nacionalnih srečanjih. Srž znanosti je izmenjava idej in dosežke moramo predstaviti na način, ki je razumljiv, zanimiv in jasen za najširši krog. Odlično izražanje v angleščini je predpogoj za uspešnega znanstvenika, zato je koristno omogočiti študentom, da del usposabljanja, predvsem v povezavi z najnovejšimi znanstvenimi in tehnološkimi odkritji, opravijo v angleškem jeziku.

Možnost poučevanja tudi v angleščini bo na naše univerze nedvomno privabila večje število talentov iz tujine. Za vrhunsko znanost je pomembno, da poteka inteznivna izmenjava strokovnjakov v obeh smereh.

Želimo, da bi k nam prihajalo več talentov – predvsem za delo na področjih, na katerih smo v Sloveniji vrhunski v mednarodnem merilu. Vzrok za sedanjo negativno bilanco pretoka kadrov je delno tudi v tem, da večina tujcev ne more slediti predavanjem ali predavati v slovenščini.

Gostujoči raziskovalci in študenti spoštujejo in cenijo slovensko družbo, saj je njihova splošna izkušnja pri nas praviloma zelo pozitivna. Mnogi od njih se sčasoma naučijo tudi nekaj slovenščine – četudi v to niso prisiljeni, saj gre za mlade, radovedne, znanja željne ljudi. Po drugi strani pa slovenski strokovnjaki, ki delujejo v tujini, praviloma ohranjajo visoko stopnjo znanja slovenščine, čeprav v svojem okolju večinoma delujejo v angleščini. Mnogi od njih se zaradi velike dinamike sodobnega življenja pogosto vračajo v domovino, bodisi poslovno bodisi zasebno, zato je danes ohranjanje slovenščine v tujini pravzaprav samoumevno in tudi precej olajšano.

Na področju znanosti in tehnologije se moramo primerjati z najboljšimi na svetu. Zaradi zagotavljanja nepristranskosti in kvalitete projekte ocenjujejo mednarodni strokovnjaki – tudi v primerih, ko gre za nacionalne projekte. Zato so prijave projektov napisane v angleščini, tako kot v ostalih večjih ali primerljivih znanstveno razvitih državah. Naj ob tej priložnosti omenimo, da je ob vsakoletnem razpisu raziskovalnih projektov žal zaman porabljenih tisoče ur dela najboljših strokovnjakov zaradi formalne potrebe po slovenski verziji prijave, katere resnici na ljubo ne prebere nihče. ARRS bi zato morala zahtevo po oddajanju verzij projektov v slovenskem jeziku odpraviti. Ob angleški prijavi verzije projekta bi moral zadoščati razširjeni povzetek projekta v slovenskem jeziku.

Menimo, da je prav, da se sodobnemu načinu življenja prilagodijo tudi nekatera ustaljena pravila. Manjšanje razdalj, povečevanje frekvence stikov ter vse višja izobraženost ljudi so pravzaprav zagotovilo ne le za ohranjanje jezikov, ampak celo za njihov hitrejši, bolj dinamičen razvoj.

Slovenščina se je skozi zgodovino – večinoma v precej težjih razmerah – izkazala kot zelo uspešen in trdoživ jezik, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Njegovega nadaljnjega razvoja ne bomo zagotovili tako, da se bomo od sveta izolirali, ampak se z njim še bolj povezali. Slovenija in slovenščina potrebujeta več samozavesti, več odprtosti in strpnosti do drugih in drugačnega ter nenazadnje več prizadevanja za odličnost na vseh področjih.

Znanstveni svet Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo

Predsednik Znanstvenega sveta Kemijskega inštituta: dr. Robert Dominko

Predsednica Znanstvenega sveta Nacionalnega inštituta za biologijo: prof. dr. Jana Žel

Več od Metina lista

Zaklad, ki nedotaknjen leži že predolgo

Konec leta 2014 smo v okviru medijske mreže Metine liste splavili projekt...
Beri dalje