Oprema je orodje, dodana vrednost so raziskovalci in ideje

kemijski inštitut

Ekipa Kemijskega inštituta je uspela z evropskimi sredstvi obnoviti Laboratorij za biotehnologijo (L12) ter Center za validacijske tehnologije in analitiko. Prvega izjemno uspešno vodi dr. Roman Jerala, drugega, ki se v celoti financira z delom na trgu, kar je svojevrstni fenomen med oddelki v javnih inštitucijah, pa dr. Samo Andrenšek.

Ena ključnih oseb pri projektu obnove je bila tudi raziskovalka doc. dr. Mojca Benčina, članica Laboratorija za biotehnologijo in predsednica Komisije za inovacije na Inštitutu. Z vsemi tremi, ki ne skrivajo navdušenja nad novimi pridobitvami, se je pogovarjala ekipa Meta znanosti.

Mora biti vse tako zelo sterilno, boste obesili kakšne plakate?

Dr. Andrenšek (CVTA): (smeh) “Čisto, tako zelo, da izgleda že skoraj sterilno, je zato, ker želimo, da ljudje delajo v čistem okolju in da je zagotovljena njihova varnost.”

SLIKA: Laboratorij za izvajanje testov raztapljanja, na fotografiji še brez inventarja (foto: Milan Tomažin).

kemijski inštitut

Obnove veljajo za precej stresen opravek, kaj je bilo najtežje?

Dr. Benčina (L12): “Kljub obnovi smo želeli, da raziskovalni procesi tečejo nemoteno dalje. To je bil največji izziv. Z delavci smo se vnaprej dogovarjali, kaj, kje in koliko časa bodo delali v nekem prostoru. Velik problem so bile aparature, ogromno prahu je bilo, na prah pa so zelo občutljive. Zaščita je bila zato zelo pomembna.”

SLIKA: Doc. dr. Mojca Benčina v laboratoriju (foto: David Lotrič).

Doc. dr. Mojca Benčina v laboratoriju

Kaj ste pridobili, česar prej niste imeli?

Dr. Jerala (L12): “Dobili smo napravo, s katero lahko določamo velikost nanodelcev. Eden od naših res prebojnih odkritij, ki smo ga naredili v našem laboratoriju, je nov tip nanostruktur, ki lahko proteine kot neke vrste origami oblikujemo v željeno obliko. Na tem področju smo pionirji v svetu. Mislim, da ima ta tehnologija izjemen potencial za prihodnost. S pomočjo nabavljenih inštrumentov se lahko nadejamo nadaljnih prebojev.”

Dr. Andrenšek (CVTA): “Pridobili smo 100 % večjo neto površino laboratorijev in kapacitete za zaposlovanje novih sodelovcev in kapacitete za uvajanje novih, tržno zanimivih, analitskih platform. Poleg obstoječega inventarja in inštrumentov ter opreme, je to še nov plinski kromatograf z masno spektrometrijo in nov tekočinski kromatograf ter dve napravi za teste raztapljanja, od katerih bo ena naprava sklopljena z avtomatskim vzorčevalnikom, namenjena predvsem za določanje profilov raztapljanja končnih farmacevtskih izdelkov. Poleg ostalega inventarja in infrastrukture bi želel omeniti še 10 digestorijev, ki bistveno povečujejo varnost zaposlenih in higieno dela, garderobe, ki jih prej nismo imeli, manjšo sejno sobo, kjer lahko sprejemamo stranke in se sestajamo s sodelavci v povezavi s projekti. Skratka, sedaj CVTA deluje kot zaključena, domišljena enota, ki ima potencial in možnost za širitev.

SLIKA: Garderoba (foto: Milan Tomažin)

kemijski inštitut

Dr. Benčina (L12): “Ključna pridobitev je prostor. Tega nam je zadnjih 10 let kronično primanjkovalo. Poleg prostora so to tudi delovni pogoji, ki so varni za delo. Raziskovalci precej časa prebijejo v laboratorijih, prav je, da so ti varni za delo. Poleg obnove samih prostorov pa nismo pridobili samo na funkcionalnosti, ampak tudi na dodatnih aparaturah. Pridobili smo tudi mikroskop, ki je trenutno edinstven v Sloveniji. Omogoča opazovanje dinamike molekul na nivoju celic z dodano fluorescenčno korelacijsko spektroskopijo, ki omogoča analizo na nivoju posameznih molekul.”

Dr. Jerala (L12): “Z mikroskopom, ki vsebuje mikroinjektor, bomo pri raziskovanju lahko vpeljali tehniko CRISPR, ki predstavlja veliko revolucijo. Z njo lahko spreminjamo genom, tudi človeških celic, kar daje upanje za odpravljanje določenih dednih bolezni, raziskovanje novih zdravil.”

SLIKA: Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo (foto: David Lotrič)

roman jerala

O tehniki CRISPR se precej govori, avtorjem celo napovedujete Nobelovo nagrado.

Dr. Jerala (L12): “To je absolutno eno najbolj vročih področij raziskav. Gre za neke vrste imunski sitem, ki ga imajo bakterije. Bakterije nekako prepoznavajo, s katerimi virusi so bile okužene in potem svoj genom tako spremenijo, da ga v primeru ponovne okužbe z njim, prepoznajo in razrežejo DNK bakterijskih virusov. Raziskovalci so ugotovili, da lahko ta sistem prenesemo tudi v sesalske celice in tako po želji modificiramo, izrezujemo, popravljamo genom. Lahko uvajamo nove načine regulacije delovanja celic. To je res izjemno revolucionarna metoda. Pri nas jo uporabljamo že kakšni dve leti. Z novo opremo pa bomo lahko šli v novo kvaliteto.”

SLIKA: Raziskovalec namerava ločiti posamezne beljakovine iz mešanice beljakovin. Za to uporablja želatini podoben nosilec, po katerem v električnem polju različno velike beljakovine potujejo različno hitro. (foto: David Lotrič)

ki2

Vaši ključni partnerji izhajajo iz farmacevtske industrije, kjer se praviloma zahteva zelo visoke standarde kakovosti. Predvidevamo, da boste zdaj še na boljšem?

Dr. Andrenšek (CVTA): “Mi delamo po standardu kakovosti dobre proizvodne prakse, to je najvišji standard v farmacevtski industriji, velja po celem svetu. Med te standarde kakovosti ne spada samo način dela, te standarde smo zagotavljali tudi do zdaj, sem spadajo tudi pogoji dela, ki pa so se zdaj neizmerno izboljšali.”

SLIKA: Dr. Samo Andrenšek, vodja Centra za validacijske tehnologije in analitiko (foto: David Lotrič)

samo andrenšek

Boste konkurenčnejši na razpisih?

Dr. Jerala (L12): “Ne bomo konkurenčnejši samo na razpisih, na področju znanosti je konkurenca ves svet. Če si dober, sem prepričan, da lahko na dolgi rok dobiš tudi financiranje projektov, kajti edino smiselno je, da se podpre dobre konje, tiste, ki so res že nekaj pokazali.”

Dr. Andrenšek (CVTA): “Naš center bo za farmacevtsko industrijo neizmerno bolj privlačen. Trenutno delamo v slovenskem prostoru, v celotnem evropskem prostoru pa se pritisk na zunanje izvajalce povečuje ravno zato, ker morajo biti vsa zdravila, ki se uporabljajo v evropskem prostoru, tudi testirana tu. Tega prej ni bilo. Ravno zaradi ponaredkov, ki se pojavljajo na trgu, je poostren nadzor za vsa zdravila, ki vstopajo na evropski trg. Povpraševanje po laboratorijih, ki so sposobni to delati, se povečuje.”

SLIKA: V laboratoriju se raziskovalci_ke pretežno ukvarjajo s pripravo novih beljakovin in spremijanjem genov, ki nosijo zapise za nove proteine. Raziskovalka pripravlja raztopine beljakovin za nadaljno analizo na masnem spektrofotometru. (foto: David Lotrič)

kemijski inštitut

Dr. Benčina (L12): “Z dodatno opremo lahko zagotovimo nek element raziskav, ki jih prej nismo mogli. Če je to privlačno na naših državnih razpisih, ne vem, zagotovo pa je za industrijo. Zdaj jim lahko ponudimo bistveno več. To je pomembno za prenos znanja v industrijo.”

SLIKA: Na sliki vidimo plastenke z različno čisto vodo. Demi MOORE je demineralizirana voda, ki smo ji odstranili minerale. Najčistejša voda je MQ, ki se uporablja v najzahtevnejših analizah. (foto: David Lotrič)

ki5

CVTA v bodoče pričakuje inšpekcijski pregled Ameriške agencije za zdravila in prehrano (FDA), ste pripravljeni?

Dr. Andrenšek (CVTA): “Bil sem po svetu, videl sem laboratorije, ki delajo za FDA, ta laboratorij jim z veseljem pokažem, mislim, da bodo navdušeni. Ne gledajo samo procesa dela, ki mora biti ustrezen po vseh standardih, gledajo tudi prostore, urejenost, prvi vtis, to je vsaj toliko pomembno kot potem tudi dejansko delo.”

SLIKA: Laboratorij za tekočinsko kromatografijo. Na sliki vidimo tekočinski kromatograf visoke ločljivosti z detektorjem na ultravijolično in vidno svetlobo (HPLC-UV/VIS). (foto: David Lotrič)

ki1

Vrhunska oprema sicer še ne zagotavlja napredka.

Dr. Benčina (L12): “Jaz vedno pravim, oprema je orodje. Kako orodje uporabiš, pa je tisto, čemur pravimo nadgradnja. Dodana vrednost so raziskovalci in ideje, ki jih z opremo lahko uresničuješ. Je pa res tudi, da imaš lahko odlične ideje, a ti brez ustrezne opreme to čisto nič ne pomaga. Z roko v roki gre.”

SLIKA: Laboratorij služi pripravi novih beljakovin. V tem primeru raziskovalki pripravljata genski material, ki nosi zapis za beljakovine, ki sodelujejo pri celjenju ran/pospešujejo rast celic. (foto: David Lotrič)

kemijski inštitut

Načrtujete kakšne kadrovske okrepitve?

Dr. Andrenšek (CVTA): “Celotna ekipa trenutno šteje 10 članov. Zdaj smo že zaposlili dva tehnika, ki imata potencial, da postaneta tudi analitika in raziskovalca. Končna številka je nekje 17 ljudi, to je kritična masa takšnega laboratorija, da lahko nemoteno deluje tudi v primeru kakšnih bolniških ali porodniških odsotnosti. Kakršnokoli povečevanje obsega zaposlenih, širitev in povečevanje obsga dela, je bilo do sedaj onemogočeno zaradi omejenih kapacitet.” 

Dr. Jerala (L12): “Doslej smo bili zaradi prostorske stiske primorani zavračati številne prošnje za sodelovanje. Verjamem, da bo delo v našem laboratoriju za mlade zdaj še bolj privlačno.”

 

Ekipa Metine liste

Avtorja fotografij: David Lotrič in Milan Tomažin (prazni prostori & laboratoriji)

 

Podrobneje o obnovi na TEJ povezavi, po obnovljenih prostorih pa smo se sprehodili tudi s KAMERO.

 

Več od Metina lista

Bikinije na razstave, burkinije na plaže

– burkini je kopalno oblačilo, ki pokrije vse, razen obraza, rok in...
Beri dalje