Obširna raziskava Fakultete za varnostne vede, Univerza v Mariboru, je razkrila sramotne prakse Slovencev, ko gre za parkiranje na mestih, rezerviranih za invalide.
V okviru projekta Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide. smo neposredno opazovali 60 parkirnih mest, rezerviranih za invalide, na 18 lokacijah v Ljubljani v samem središču prestolnice, pred zdravstvenimi domovi in v nakupovalnih središčih. Podatke smo zbirali ob različnih dnevih in različnih vremenskih situacijah, rezultati pa:
Na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, neupravičeno parkirata skoraj dve tretjini(!) tistih, ki tam nimajo kaj delati.
Med kršitelji je bilo bistveno več moških (76 %) kot žensk (24 %).
Največ kršiteljev je bilo v skupini 30-50 let (43 % vseh voznikov), sledijo mladi pod 30 let (16 % vseh voznikov) in starejši od 50 let (9 % vseh voznikov).
Razlike o kršitvah glede na lokacijo so zelo velike. Na nekaterih parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, je odstotek neupravičeno parkiranih vozil izredno visok in znaša celo preko 90 % vseh vozil na tej lokaciji. Najhuje je bilo na Miklošičevi in pred Zdravstvenim domom na Metelkovi.
Raziskava je še pokazala, da so kršitelji na invalidska mesta sicer najpogosteje parkirali v primerih, ko okoli invalidskega parkirnega mesta ni bilo prostih drugih (»običajnih«) parkirnih mest (71 %), vendar je 20,5 % kršiteljev parkiralo na to mesto tudi takrat, ko je bilo v neposredni bližini prostih od 1-3 parkirnih mest in 8,5 % tudi takrat, ko je bilo prostih 4 in več parkirnih mest.
Med vozili, ki so bila neupravičeno parkirana na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, so prevladovala zlasti vozila nižjega srednjega cenovnega razreda.
Vozila v vrednosti do 5.000 € so predstavljala več kot 50 % vozil, ki so neupravičeno parkirala na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide. Vozni park kršiteljev je bil primerljiv s splošnim slovenskim voznim parkom.
Podatki torej nakazujejo, da kršitev ne izvajajo v večini lastniki dragih in luksuznih vozil, temveč gre za problem širšega srednjega sloja. Med vsemi vozili, ki so bila brez invalidske kartice, jih je bilo 98 % s slovenskimi registrskimi tablicami in le 2 % s tujimi.
KOMENTAR
Ugotovitve raziskave kažejo, da so razmere, povezane z neupravičenim parkiranjem na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide zaskrbljujoče in da uradna statistika močno podcenjuje resnost problema.
V času opazovanja 60 parkirnih mest po 18 različnih lokacijah po Ljubljani so opazovalci zaznali 383 kršitev, medtem ko Mestno redarstvo v istih terminih ni zabeležilo niti ene takšne kršitve.
Še več, v času opazovanja – tj. zgolj treh dneh po štiri ure – so opazovalci ugotovili število kršitev, ki ustreza 38,5 % zaznanih kršitev tega tipa v celem letu 2015, tj. 996 kršitev (Poročilo o delu mestnega redarstva MOL v letu 2015, 2016: 9). Pri tem velja opozoriti, da so takšna odstopanja pričakovana, saj je narava dela mestnih redarjev, njihovo število, vidnost in namen, povsem drugačna od dela opazovalcev v raziskavi, ki so bili osredotočeni le na eno nalogo, dodatno pa so bila za prikaz realne situacije opazovana tudi parkirna mesta v zasebnem parkirišču.
Preliminarna analiza podatkov kaže, da lahko sklepamo, da gre v Sloveniji v teh primerih za kršitev, ki kaže na nespoštovanje norm v najširšem krogu prebivalstva: populaciji v starosti 30–50 let, srednji družbeni sloj, sledi pa ji generacija mlajših od 30 let.
Formalno in moralno pravilo (normo), da je neupravičeno parkiranje na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, nesprejemljivo in napačno, kršijo številni posamezniki, posebej zaskrbljujoče pa je, da je 29 % voznikov to storilo tudi takrat, ko so imeli v svoji neposredni bližini prosto vsaj še eno običajno parkirno mesto.