Inštitut 8. marec je nastal leta 2015 kot odgovor na kampanjo “Čas je za”, torej kampanjo v podporo predlogu družinskega zakonika, ki je predvideval istospolne poroke.
V šestih letih delovanja je kolektiv, ki ga vodi Nika Kovač, sodeloval v mnogih civilnodružbenih bojih. V partnerstvu s številnimi organizacijami, ki opozarjajo na neenakosti in nepravičnost, so dosegli številne odmevne zmage. Skupnost postavljajo v središče svojega delovanja in verjamejo v solidarnost. Svet spreminjajo od spodaj navzgor.
Kdo pravzaprav ste in za kaj se zavzemate?
Ekipo Inštituta sestavlja mavričen nabor nadobudnih ljudi, ki si prizadeva ustvariti boljši jutri. Naše primarno angažiranje je posvečeno vprašanju neenakosti med spoloma, vendar smo v zadnjih letih delovanje usmerili tudi na širšo raven, in sicer na probleme, ki poglabljajo družbeno neenakost in izkoriščanje.
Opozarjamo na neenakosti in krivice, ki se dogajajo najšibkejšim, na izkoriščanje delavcev, na neprimeren odnos do žensk ter na spolno nasilje.
Zavzemamo se za enakopravnost in za tak svet, kjer peščica najbogatejših ne bi imela vsega, vsi ostali pa bi se morali zadovoljiti z vedno manj. Smo močan in povezan kolektiv.
V sodelovanju z nekaterimi drugimi kolektivi ste bili med drugim uspešni v boju proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, uspeli ste z zahtevo po redefiniciji kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja po modelu “ja pomeni ja”, da veličastne zmage na referendumu za vodo niti ne omenjam. Kako se odločate, kaj so “fajti”, v katere se boste spustili in v katere ne?
Veliko ljudi do nas pristopa z raznimi vprašanji, pobudami, srečujemo se z različnimi predlogi in idejami in v navalu vsega tega nam je pomembno, da se zavemo, da vsega ne (z)moremo. Stvari, ki potrebujejo sistemsko rešitev, je veliko. Vseh tudi mi ne opazimo vedno, zato smo hvaležni, kadar se na nas obrnejo ljudje, ki so se z določenim problemom srečali, o njem razmišljali, ga transparentno predstavili in bili vanj pripravljeni vložiti čas in delo. Takšnih sodelavk in sodelavcev smo vedno veseli in velikokrat se zgodi, da po naključju pristanemo v fajtu, ki ni bil planiran.
Skupni cilj, ki predstavlja pozitiven rezultat za širšo množico in zmanjšanje neenakosti, nam je glavno vodilo. Takšna je bila recimo kampanja referenduma za vodo. Tam smo tudi spoznali nekaj super ljudi, ki smo jim takrat obljubili, da če referendum uspe, jim bomo pomagali priboriti čisto pitno vodo – in tako se je zgodila akcija za Anhovo.
Biti aktivist oz. aktivistka pomeni biti ves čas na preži in v pripravljenosti za akcijo. V praksi to večinoma pomeni ure in ure prostovoljnega dela za skupno dobro. Kljub temu, da je to pogosto zelo naporno in utrujajoče, vi žarite pozitivo. Kaj vam daje energijo, kako se imate pri tem fino?
Verjamemo v skupnost. Zavedamo se, da kljub temu da nam na papirju vlada demokracija, ta ni samoumevna in je zato neprestano potrebno k njej težiti. Verjamemo, da če se ljudje med seboj povežemo in smo drug z drugim solidarni, lahko dosežemo pozitivne spremembe, ki jih potrebujemo. In ja, velikokrat so takšne akcije tudi zelo naporne.
Vsak od nas ima poleg Inštituta še redno službo, študij, družino, skratka naletimo na dneve, ko smo popolnoma izžeti, tečni, vse nam gre narobe in se počutimo nemočne. Tako smo postali res tesno povezana skupina posameznic in posameznikov, ki vedno stopi skupaj, kadar je potrebno katerega izmed nas (za)ščititi. Vsem v skupini je jasno, da vsi ne moramo ves čas aktivno sodelovati, zato ni nič narobe, če se kdo kdaj umakne.
Kako pa deluje vaša aktivistična celica? Imate za to kakšen priročnik, ki je nastal skozi leta aktivističnih akcij, kakšno strukturo delovanja, ki ji sledite?
V Inštitutu 8. marec nimamo zelo stroge strukture delovanja. Nismo najbolj običajna organizacija, predvsem kar se tiče hierarhije in strukture. Vse večje odločitve sprejmejo članici in člani programskega odbora. Vse skupaj pa vodi Nika, ki je direktorica Inštituta.
Na rednih sestankih, ki jih imamo enkrat na teden, poskušamo skupaj sprejeti najbolj pomembne odločitve. Sedaj, ko je tega vedno več, si porazdelimo vloge dela, hkrati pa dopuščamo ogromno fleksibilnosti, da lahko kdo vskoči v drugo temo in nadomesti nekoga, ki v določenem trenutku ne more. Vsekakor se veliko stvari (na)učimo sproti. Ko se enkrat ustali, v naslednjih akcijah hitreje steče.
Velik pomen imajo pri nas družbena omrežja, saj preko njih komuniciramo z ljudmi in objavljamo akcije ter se odzivamo na aktualno dogajanje. Pisanje objav in delanje grafik, to dvoje v veliki večini počnemo skoraj vsi.
Ne le, da se znate zelo hitro organizirati, vaš glas se sliši daleč in vešče delujete tudi, ko gre za poznavanje birokratskih izzivov na poteh vaših bojev. Kdo vam pomaga, kakšna znanja potrebujete pri tem?
Glavna prednost našega inštituta je, da smo v njem zbrani ljudje z res različnimi ozadji in znanji. Zdi se nam, da je naša prednost prav v tem, da vsi počnemo vse. Tako se vsi stalno učimo novih veščin, ki jih potem predajamo drug drugemu. Zaenkrat nam je tak način dela ustrezal, seveda pa se bo s povečano količino dela to verjetno malce spremenilo.
Največ pomagamo en drugemu pri tem, da počasi vsi vedno boljše razumemo delovanje države in tudi zakone. Seveda pa pomoč poiščemo tudi zunaj organizacije, saj se zavedamo, da veliko stvari ne znamo in še ne razumemo, poleg tega pa se vsi lahko še vedno veliko naučimo ne glede na znanje, veščine in izkušnje.
Stebrov vašega delovanja je več, od rednih mesečnih dogodkov in kampanje #jaztudi, v okviru katere zbirate anonimna pričevanja o spolnem nadlegovanju in nasilju, do hitrih akcij, s katerimi se odzivate na družbena dogajanja. Predvidevam, da gradnja te hiše še ni končana in utegnete še širiti svoje aktivnosti?
Seveda. Pred kratkim smo ravno napovedali naslednjo kampanjo, ki se bo začela odvijati enkrat po novem letu, in sicer bomo začeli zbirati podpise za vložitev zakona proti vsem škodljivim zakonom, ki so bili pod trenutno vlado sprejeti v pretekih dveh letih. Ta akcija bo zelo velika in najverjetneje tudi zelo naporna. A se nam zdi zelo pomembna.
Radi smo del civilne družbe in skupaj z ljudmi na najrazličnejših področjih sodelujemo in opozarjamo na napake avtoritet, kadar je to potrebno.
Letos poleti smo zaplavali v okoljske vode, saj nam je jasno, da se bo v prihodnosti veliko politik ukvarjalo tudi z blaženjem in prilagajanjem na podnebne spremembe. Pri tem pa nikakor ne smemo zanikati, da ni to zgolj problem okolja, ampak tudi socialnoekonomski problem.
V prihodnosti se bomo še naprej osredotočali na socialne neenakosti. Verjamemo, da je pred nami še mnogo akcij, kaj in kakšne pa bodo bomo pa videli sproti. 🙂
V dobi, ko nekateri poudarjajo individualizem, vi pravite spremembe so skupnost. Kako nagovarjate ljudi, da vam pomagajo? Kakšne imate izkušnje, ko gre za povezovanje z drugimi organizacijami?
Ljudje se nam zelo radi pridružijo in ponudijo svojo pomoč. Trenutno se nam je pridružilo kar 1200 prostovoljcev. Sveta ne moremo spreminjati od zgoraj navzdol, nujno je, da oblikujemo svet za vse skupnosti. Verjamemo, da kadar ljudje držimo skupaj postanemo ogromna gonilna sila, ki lahko doseže marsikaj. Seveda je za delovanje tako ogromnega mehanizma potrebna potrpežljivost, razumevanje in kompromisi. Vseeno smo si zelo različni. In to je dobro.
Stvar je veliko bolj pregledna, če se nanjo gleda iz več zornih kotov. Pomembno je, da nas to ne zavede in da znamo pri tem vseeno sodelovati. Najti skupni imenovalec in iti z njim. Pri referendumu za vodo smo imeli z mnogimi organizacijami, s katerimi smo sodelovali, zelo različne poglede na določene teme. Kar nas je združevalo in gonilo naprej je bilo zaščititi pitno vodo.
Pri vašem delovanju gre za globoko politične družbene akcije, ob tem pa poudarjate, da ostajate dosledno nestrankarski. Namenoma? In zakaj?
Obožujemo civilno družbo. Zdi se nam, da so ne glede na barvo oblasti spremembe možne, če ostanemo aktivni in povezani v skupnost.
Slovenija nujno potrebuje več nevladnih organizacij, ki so neke vrste ogledalo države in opozarjajo na nepravilnosti politike.
Zaenkrat se ne vidimo v politiki, tam bi verjetno lahko spremenili manj stvari kot jih sedaj.
2022 bo super volilno leto v Sloveniji in vi ste že dali vedeti, da boste gledali pod prste vsaki oblasti. Kako se boste lotili volilnega trojčka?
Pripravljamo že omenjeni super zakon, ki bi vse škodljive zakone vrnil v predpandemski čas. Poleg tega pa bomo pripravili še nekaj drugih manjših sprememb. Še naprej bomo opozarjali na sprenevedanje politike, na njihove obljube in na nesmiselne, škodljive izjave in ukrepe.
V celotnem zahodnem svetu se krepijo avtoritarnosti vseh vrst in marsikje so resno ogroženi temeljni demokratični standardi – žal tudi pri nas. Kaj bi svetovali nekomu, ki razmišlja, da se aktivneje vključi v družbena dogajanja, da postane aktivna državljanka oz. državljan?
Tudi, če se vam zdi, da nimate nič za prispevati, lahko doprinesete veliko k ustvarjanju prijaznejšega sveta. In pojdite na volitve!
The project/publication is supported by the Friedrich Naumann Foundation for Freedom. The Friedrich Naumann Foundation for Freedom is not responsible for the content of this project/publication, or for any use that may be made of it. The views expressed herein are those of the author(s)/organiser(s) of the project alone. These views do not necessarily reflect those of the Friedrich Naumann Foundation for Freedom.