Svet zdaj trepeta pred ekonomskimi posledicami novega koronavirusa. Ekonomisti iz vseh vetrov poskušajo napovedati obseg ekonomske škode (1 2 3 4 5), evropski voditelji pa že govorijo o fiskalnih spodbudah (1 2). Pomembno je, da se podjetjem in samostojnim podjetnikom olajša premostitev krize z ukrepi, kot so odlog plačila davkov in ugodna premostitvena posojila in refinanciranje posojil za pravne osebe ter oprostitev plačila prispevkov za fizične osebe (samostojne podjetnike).
Nujno potrebni fiskalni ukrepi so tisti z blažilno, premostitveno funkcijo (tj. ukrepi za zagotavljanje likvidnosti podjetij in dohodkovne varnosti zaposlenih, samostojnih podjetnikov in pogodbenih delavcev), ne pa stimulativni ukrepi (tj. ukrepi za spodbujanje potrošnje, vključujoč davčne in regulativne razbremenitve).
Gospodarstvo v času virusne epidemije se namreč ne obnaša povsem enako kot gospodarstvo v času recesije, ki je posledica faze gospodarskega cikla.
Anticiklične fiskalne politike so usmerjene v spodbujanje povpraševanja in zato dobro delujejo v obdobju gospodarskega upada, ki nastane zaradi gospodarskega nihanja. Upočasnitev gospodarstva, ki je posledica epidemije, zahteva najprej spoprijemanje z epidemijo samo. Virusne epidemije precej močneje udarijo stran ponudbe, zato so v tem času na mestu premostitveni fiskalni ukrepi ne pa stimulativni fiskalni ukrepi.
Nobenega dvoma ni, da bo izbruh novega koronavirusa močno prizadel ekonomsko rast. Vendar pa, ker gre za zunanji šok na ekonomijo, ni razloga, da ekonomija ne bi okrevala po uspešni zajezitvi epidemije. Največ kar lahko naredimo za zdravje ekonomije je, da preprečimo širjenje novega koronavirusa. Po zajezitvi virusa pa bomo videli, ali bodo potrebne dodatne ekonomske spodbude na strani povpraševanja.