Rog in Rogovilci – pristna političnost aktivnega državljanstva

Dosedanje pravne razlage stanja v ROG-u in pravnega položaja državljank in državljanov, ki so prevzeli posest in vsebinsko skrbništvo nad Rogom, so bile vse povsem napačne. Povsem so prezrle slovensko ustavo in njeno vsebino. Predvsem pomen in pravilno razlago celote, sestavljene iz vsebine 33., 60. in 67. člena ustave, ki so odločilno pomembni za primer Roga.

Skrajen primer tega popolnega nerazumevanja pravnega položaja Rogovilcev je popreproščena in zaletava pravna netočnost, da je “to pa isto kot bi nekomu zasedli njegovo stanovanje …”. Ali, da je “občina pač lastnik, ki ima tam lastnino in z njo lahko prosto razpolaga,” kot bi bila zasebnik ali pravna oseba (kar ni, ampak je javna oblast, kar je nekaj povsem drugega!)”, in da se zato “občinska uprava lahko odloči, kaj bo počela s to lastnino.” In podobno, predvsem pa podobno PRAVNO DEPLASIRANO komentiranje.

Ob obisku Roga in priložnostnem pogovornem predavanju o ustavnopravnih razsežnostih trenutnega stanja in dogajanja v Rogu sem bil prijetno in nadvse pozitivno presenečen. Nad nekaterimi rezultati lastnega dela posestnikov sem bil fasciniran. Dogajanje in ljudi sem doživel in jih razumem kot primer učinkovitega impulza delujoče socialne demokracije v praksi. Kot primer, ko civilna družba uresničuje svobodo v javnem prostoru, s tem pa se samouresničuje vsak državljan kot aktivni politični subjekt. Prevzeli so skrbništvo nad uresničevanjem vsebine in duha javnega dobra, nad vsebinskim oživljanjem javnega interesa: tistega, ki ga je javna oblast prepustila zobu časa, propadanju in trohnenju. Vakumu. Kot politični državljani se tam svobodno in ustvarjalno smouresničujejo na dostojen, miren in konstruktiven način. Javni prostor so napolnili z vsebino in z dogajanjem, ki je že samo po sebi javno dobro in javni interes. Predvsem z umetnostjo in filozofijo, znanostjo, stroko, športno vadbo … S primerom solidarne samooskrbe in radodarnosti. Z javno rabo kritičnega in ustvarjalnega, učečega uma.

S tem so (STE) prevzeli funkcijo, ki bi jo morale dnevno uresničevati država in občina, kot javni oblasti. In javne univerze. Pa jo ne uresničujejo (več) ali jo (še) znatno premalo.

Za ponovno vzpostavitev delujoče ustavne socialne demokracije in politične svobode, zato tudi politične enakosti, bi se Rog kot praktični precedens moral razlezti kot imunski sistem čez vso državo.

Na način, da bi samoorganizirani državljanke in državljani, pa tudi vsi za to zainteresirani ljudje, javnemu prostoru in javnemu dobru dali vsebino. Vanj vnesli moralno državljansko odgovornost in humanističnega duha. In sicer povsod tam, kjer javna oblast ne uresničuje in zato, ker ne uresničuje svoje ustavne funkcije: zagotavljanje politične svobode posamzenikov, učinkovita skrb za javno dobro in javni interes, uresničevanje duha ustave, socialne in solidarnostne funkcije javne oblasti – neodvisno ali v nasprotju z logiko denarja in golega dobička. Lahko bi postal evropski precedens – z domino efektom.

Vsi, ki bi ali bodo ob tem spet glasno zabrusili površnost o “pozivanju k uzurpaciji in prilaščanju zasebne lastnine” ali k “razkroju pravne države in anarhiji”, res in močno ne razumejo, za kaj gre v tem primeru – z vidika ustavnih izhodišč družbenega reda in politične filozofije. A gre se truditi v smeri, da bi ljudje to razumeli.

 

andraž teršek
Dr. Andraž Teršek (foto: osebni arhiv)

Avtor: dr. Andraž Teršek, ustavnik in pravni filozof, univerzitetni učitelj tem iz prava, etike, filozofije, politologije, edukacije, psihologije in aktivno kritičnega državljanstva. Je predstavnik pravniške avantgarde, kritični intelektualec in publicist, aktivno prisoten v javnem prostoru.

Značke
Več od Dr. Andraž Teršek

Genova; potovtis (pravoslovnega) iskalca

Ne le ljudje, tudi mesta imajo lahko več obrazov. Ne le v...
Beri dalje