Avtorica: Julijana Kralj, soustanoviteljica in predsednica Društva gibalno oviranih invalidov Slovenije VIZIJA, avtorica knjig ‘Za lepše in prijaznejše življenje s paraplegijo’ in tetraplegijo in ‘Čar stekla’, raziskave ‘Raziskava nasilja nad gibalno oviranimi ženskami (2008)’, avtorica posebnega socialnega programa ‘Nasilje nad gibalno oviranimi osebami, izkustveno znanje iz 42 let življenja s paraplegijo in aktivnega dela na področju invalidske problematike, posebej problematik o položaju gibalno oviranih žensk v slovenski družbi’.
O različnih oblikah nasilja nad ženskami se v današnjem času v strokovnih krogih in v medijih govori in piše več kot v preteklosti. Pri tem se večinoma odrine na rob invalidne ženske z izkušnjo nasilja rekoč, da je zaradi njihovih posebnih potreb problematika nasilja bolj kompleksna in kot taka potrebna posebne obravnave, ki se pa potem ne zgodi. Tudi varne hiše z izjemo zatočišča Društva SOS telefon niso prilagojene za bivanje uporabnic vozičkov in kot take ne omogočajo enakih možnosti za varno namestitev gibalno oviranim ženskam z izkušnjo nasilja v družini.
V Društvu VIZIJA, ki združujemo in interesno povezujemo gibalno ovirane osebe z različnimi medicinskimi diagnozami, smo se tega problema zavedali že ob ustanovitvi leta 2000. Zato smo osnovali dolgoročni in razvojno usmerjeni program za pomoč gibalno oviranim ženskam – žrtvam nasilja v družini. Uspeli smo ustvariti vse potrebne pogoje za varno namestitev uporabnic vozičkov z izkušnjo nasilja v družini. Varno stanovanje Hiša zaupanja je v celoti arhitekturno, prostorsko in tehnično opremljeno za bivanje pet uporabnic vozičkov hkrati, tudi uporabnic z visoko stopnjo telesne okvare, katere potrebujejo osebno asistenco in posebno dnevno nego.
V času intenzivnega dela na tem področju smo pridobili veliko praktičnih izkušenj in vemo, kako vzajemno reševati probleme zaradi nasilja, in ostale, ki so povezani s posebnimi potrebami zaradi posledic invalidnosti vsake posamezne uporabnice. Inovativne pristope reševanja celostnih problematik smo vgradili v metode individualnega dela z uporabnicami programa.
Trajna invalidnost zaradi poškodb in bolezni s težkimi vseživljenjskimi posledicami, kot so urološki in drugi zdravstveni ter psiho-socialni zapleti, kožne razjede, stalna bolečinska stanja, nemobilnost, porušena samopodoba, bivalna odvisnost, nerazumevanje posebnih potreb invalidne ženske v družini, previsoka pričakovanja družine pri doprinosu invalidne ženske k družinskemu življenju, zmanjšane možnosti za osebni razvoj, težave pri ohranjanju samozavesti, slabi odnosi med člani družine, neugodne socialno-ekonomske razmere, nizka izobrazba in osveščenost, odvisnost od fizične pomoči pri opravljanju dnevnih aktivnosti, druge osebne in družinske razmere ter splošen družbeni položaj žensk z invalidnostjo so dejavniki, ki v spletu vseh okoliščin doprinesejo k slabim medosebnim odnosom v družini, le-ti pa čestokrat pripeljejo do nasilja. Ženske – žrtve nasilja v družini ne vidijo izhoda iz težke življenjske situacije, saj zaradi gibalne omejitve ne morejo ubežati nasilju. Nekatere so odvisne od fizične in finančne pomoči povzročiteljev nasilja. Zaradi posebnih življenjskih razmer so še bolj izpostavljene, ranljive, prizadete in nemočne. Sram jih je, da se to dogaja v njihovi družini. Zato so mnoge tiho in dolga leta trpijo. Ko tega ne zmorejo več, pokličejo nas ali pa pristojni center za socialno delo, od koder so potem napotene k nam. Brez pomoči si same življenjskih razmer ne morejo urediti.
Ko se dogovorimo za način, kraj in čas srečanja za prevoz s prilagojenim kombi vozilom in spremstvo, nas pričakajo z vrečko ali potovalko v naročju, v kateri imajo osnovne potrebščine, ki so si jih uspele na skrivaj pripraviti za stalen odhod od doma, kajti vedo, da po odhodu vrnitev ne pride več v poštev, ker bi bilo potem še huje in več nasilja. Po nastanitvi v individualnem načrtu in v pogodbi dogovorimo vse potrebno za prijetno in varno bivanje, prav tako pa tudi pot reševanja njihovih problemov in urejanje zadev za življenje v novem okolju po odhodu iz varnega stanovanja Hiša zaupanja.
Posebej usposobljene izvajalke pomoči in storitev v okviru svojih nalog poskrbijo, da se uporabnice pri nas dobro počutijo in da so pripravljene aktivno sodelovati v svetovalnem procesu. Za njih je to povsem nov življenjski svet in v njem se na začetku vselej ne znajdejo. Potrebujejo močno oporo društva. S skupnim delom nam nekako vedno uspeva, da rešimo vsakdanje probleme in tudi druge, ki so povezani z odhodom uporabnic v samostojno gospodinjstvo, običajno daleč vstran od njihovega prejšnjega življenjskega okolja. Če imamo srečo, pridejo uporabnice varnega zavetja na podlagi javnega razpisa v približno enem letu ali več do stanovanja, ki je prvi pogoj za nadaljnje urejanje njihovih življenjskih razmer.
V času bivanja in potem pred izselitvijo nam je v veliko pomoč Program za zmanjšanje socialne izključenosti, inovativni projekt Ženska – ženski, ki ima nalogo namensko zbirati uporabne osebne potrebščine, oblačila, posteljnino, pripomočke in opremo za znano uporabnico varnega stanovanja, ki je stvarne pomoči nujno potrebna zaradi njenega slabega ekonomskega stanja. Lani decembra smo na ta način dela preselili uporabnico v neprofitno stanovanje, ki ga je dobila daleč stran od povzročitelja nasilja. S pomočjo in v organizaciji zakonskega para, ki več let zaporedoma opravljata prostovoljno delo pri Društvu VIZIJA, je stekla akcija, kjer so sodelovali tudi njuni prijatelji in prijateljice ter znanci, v okviru našega projekta Ženska – ženski pa posamezne članice, druge prostovoljke, trgovina s pohištvom kot donator kuhinjske opreme in Društvo VIZIJA kot celota. Konec leta je bilo enosobno stanovanje v celoti opremljeno z vsem, kar potrebuje za samostojno gospodinjenje in prijetno bivanje. Ko smo jo selili, smo bili deležni prijaznega sprejema sosedov, kar je prijetno doživetje za osebo na vozičku z mnogimi zdravstvenimi težavami, ki z novimi vprašanji, kako bo sedaj sama vse zmogla, pride živet v nepoznano okolje. Te vrste akcij so dodana vrednost programu Nasilje nad invalidnimi osebami.
V Društvu VIZIJA izpolnjujejo vrzel rednega strokovnega dela tri prostovoljke s strokovnim izpitom za delo v socialnem varstvu, ki so hkrati tudi mentorice drugim izvajalkam programa. Tako poskrbimo za strokovno izvedbo programa. Če bi za leto 2014 od FIHO in od MDDSZ dobili namenska sredstva za redno zaposlitev ene socialne delavke, bi bistveno lažje delali in bi bilo delo za vse nas manj stresno in obremenjujoče. Prav zaradi preobremenjenosti se bomo nekatere marca letos po volitvah umaknile s tega delovnega področja. Zato je usoda društva trenutno negotova, vendar se do volilnega občnega zbora lahko še marsikaj spremeni. Z optimizmom čakamo na to.